Zofka si je privoščila dan dopusta, zato se z Dušanom na hitro zmeniva za petkov obisk Grintovca. Najbolj sem bil firbčen, kako po razdejanju izgleda pot proti sedlu - groza. Spodnji tretjini poti po gozdu je bilo prizanešeno, preostanek poti, prav do izstopa iz gozda pa je na nekaterih mestih praktično neprehoden. Že spodaj sva se odločila za pristop po kanalu, žal je v celoti kopen, zato je bil vzpon tudi tam kar zahteven. Na nekaj ključnih mestih je bila v pomoč jeklenica.
Na čistini se sneg ni preveč udiral, zato do Kok. sedla nisva uporabila derez. Po kratki pavzi v zimski sobi nadaljujeva brez derez, naveževa si jih na Jamah. Z višino je veter naraščal, na vrhu je bil orkanski. Samo par korakov sestopa v smeri Skute je zadeva popolnoma drugačna. Tam jugozahodniku zmanjka moči, kjer sva v miru pomalicala, se preoblekla in uživala v razgledih proti orijentu. Začelo se je rahlo zapirati, veter pa ni pojenjal. Na samem vrhu je sneg skoraj leden, ni šans, da bi hodil vzravnano, tako močni so bili sunki, ob sestopanju se je sneg udiral kakšnih 20cm. S sedla se je dalo prav do gozda lepo drsat, po gozdu pa sem doživel pravi oviratlon, ki bo za markaciste izredno hud zalogaj.
Nekaj slik z moje prve
letošnje Grinte.