Danes sem se namenil pretegnit noge na Grintovec. Ker sem bil pozen, je bilo parkirišče ob in pod žičnico natrpano, zato parkiram na 'rezervnem'. Cesta speglana, tudi steza je proti sedlu dobila kar nekaj novih lesenih stopnic. Delavci prenavljajo fasado in streho, obiskovalcev se je ob povratku na sedlo kar trlo. Jaz poberem suhe cunje s štrika in pičim v dolino. Do gozda očala, arafat in dolgi rokavi, saj sonce nima nobene prave mere

. V gozdu srečam Zvoneta, ki skrbi za logistiko, ko se v zraku vršijo dela na prečni jeklenici žičnice.
Pri domu v KB je samo zacvrčalo. Pšššššššš