Tega zlobnega znaka danes tam ni bilo, zato se olajšano zapeljem do žičnice. Pridružim se edinim dvem avtom, ki sta tam parkirana, v naslednje pol ure se seznamim z njihovimi lastniki. Trije Hrvatje so se vračali s Kemperlovega bivaka, dva fanta pa prehitim, njun današnji cilj so bile Spodnje Jame. Tako sem bil v super dnevu, v odličnih pogojih danes edini obiskovalec prvaka KSA, kar mislim, da se mi še ni zgodilo. Sneg se prične pri klopci, kjer si navežem dereze in ob povratku snamem. Nad gozdom je veliko snega, ruševje je zakrito, špura (e) ala diretisima vse do sedla. Tudi nad sedlom je na nekaj mestih špur več, zato sproti iščeš najugodnejšo. Ves čas toplo, mrzel veter je vlekel samo čisto na vrhu, zato se tam zadržim le dobrih 20min. Ob sestopu je sonce že ojužilo zgornjo plast snega, delale so se cokle, zato je bil cepin nadvse dobrodošel. Prečit je bilo treba tudi nekaj plazičev, sam jih nisem bil deležen, saj sem bil na turi dovolj zgoden in opozarjam morebitne obiskovalce v naslednjih vročih dneh, da je v tem primeru rana ura res zlata ura.