Kočni in Grintovec, 11.9.2024
Cesta proti Suhadolniku je nekako prevozna z višjim vozilom, parkirišče je brez problemov. Nad zadnjimi hišami je kar precejšnje razdejanje, tako da je pot orientacijsko zelo zahtevna. Vse do stene je težko videti kakšne oznake.
Pot čez Taško je videla lepše čase ampak nekako sem se povzpel do priključka stare poti, kjer je tudi tabla da je pot začasno zaprta; spodaj te table ni. Tudi višje se vidijo posledice močnega deževja.
Zavijem po poti proti Dolcem in potem kmalu pridem do bivaka. Bivak je zaprt, pospravljen, vse b.p. Tudi nekaj svežih vpisov je v vpisni knjigi. Pot nadaljujem proti Kočnam, najprje malo po melišču potem pa v deloma krušljivi skali.
Na Kokrski Kočni postrgam par nalepk s skrinjice in žrtvujem eno novo vrečko za vpisno knjigo. Najdem tudi staro precej dotrajano vrečko in jo pospravim. Na Jezerski ponovim s čistilno akcijo in tudi tam vpisno knjigo pospravim v staro vrečko iz Jezerske Kočne. Nad vpisno knjigo je nov kip Marije. Občutki so mešani - ali je res treba toliko tega v hribih?
Pot nadaljujem proti Grintovcu, na poti je opozorilo da je na poti aktiven podor. V ta namen sem sicer vzel dva klina in nekaj vrvi, ampak vidim da se z veliko pazljivosti da priti mimo. Zabijanje klinov odpade ker je večji del stene popolnoma sesut in se bo še podiral. Okrog ovinka, tudi tukaj je pot videla leše čase, čez par klinov in sem na Grontovcu. Vidljivost cca 3m. Šajba. In se raje odpravim naprej.
Pri Cojzovi koči se vreme popolnoma zjasni in po kratkem postanku se odpravim po stari poti proti Suhadolniku. Na sedlu je sicer tabla ki opozarja da je pot od Grintovca priti Kočnam zaprta. Tudi stara pot proti Suhadolniku je dodobra razsuta, na zadnjem skalnem skoku je treba kar dobro poplezati 2-3 metre da lahko sestopiš. Potem pa naprej po melišču kjer je bila včasih pot v dolino.
Če potegnem črto in glede na vreme danes, Suhadolnik odsvetujem.
Lp, Luka