Lepo in dolgo turo smo opravili včeraj. Začeli smo v Koncu navzgor proti Gamsovemu skretu. Nad njim smo zavili desno in se po zelo strmem skrotju povzpeli direktno na Veliki greben. Z njega sva dva nadaljevala prek naravnega mosta z veliko zračnostjo pod njim, tretji pa po običajni poti do poti pod ostenjem Skute. Vmes smo opazovali gamse, ki so nam pokazali, kako akrobatsko se znajo dričati po snegu. Tam smo si nadeli dereze in s cepini nadaljevali po zelo slabo zasneženi rampi. Spodaj se je lepo dalo ob steni, višje pa je bilo bolje po letni varianti. Na rampi smo si sneli dereze in brez nadaljevali na vrh Skute, saj snega v zgornji polovici skorajda ni. Sledil je deloma zasnežen spust proti Dolgemu hrbtu. Dolgi hrbet smo obdelali čim bolj strogo po grebenu.
Nekaj detajlov je kar lepo začinjenih. Meni se je zdel najlepši zadnji sestopni del na Mlinarsko sedlo. Je pa Dolgi hrbet povsem kopen. Tudi nadaljevanje po grebenu naprej od Mlinarskega sedla je vsaj tako zahtevno, zadnji del pred Grintovcem pa še bolj. Že med plezanjem po grebenu sem si ogledoval direktni severovzhodni greben Grintovca in z očmi iskal možne prehode na vrh. Ker me je ta greben že dlje časa mikal, sem se odločil poskusiti. Prijatelja sta se odločila za markirano. Plezanje po njem se mi je zdela ena sama poezija. Težavnost ne presega trojke, le povsem zgoraj mi je malo sivih las povzročil povsem naložen skalni skok, saj nisem bil prepričan ali bo vse skupaj preneslo mojo težo ali se bo vse skupaj podrlo.
Se je pa izkazalo, da sta prijatelja imela po markirani kar precej ledeno. Na Grinti smo ob čudovitih razgledih malo pokramljali in nato čez Dolge stene in Kokrskega sedla sestopili do avta. Naporna tura, naporno je že pozabljeno, lepo pa bo ostalo za vedno.
Lp in varen korak vsem izpod lepih Golt, Janez