Hribi.net in opisi korak po korak

Na srečo so mnenja različna in moje je zelo drugačno od tvojega. "Korak po korak" - zelo sem hvaležna avtorjem za take opise, podkrepljene s fotografijami, ki mi ničesar ne "odvzamejo", ravno nasprotno, primerno me lahko pripravijo na pot in lažje precenim, ali sem sposobna neko turo varno opraviti ali ne.

Že desetletja občasno obiskujem naše hribe in gore, marsikatero dobro idejo pa sem vendarle našla tudi še na tem portalu.

Kar se pa odgovornosti avtorjev opisov tiče - mislim, da so svoje povedali v začetku predstavitve, kjer je vedno oznaka "nezahtevno", "zahtevno", "zelo zahtevno". Od tu naprej pa naj vsak sam preceni svoje izkušnje in sposobnosti, za svoja dejanja pa odrasli ljudje odgovarjamo sami.

Mnenja so lahko različna, a dejstev ne spremenijo. Tistega brezpotja ni več! In, če tam kdo odleti, bo čisto sam kriv … Kajne? Kdo, ki brez TOVRSTNEGA opisa niti pomislil ne bi na tako pot, pa tudi če bi pomislil, je ne bi našel. Hm, pa saj tam nekje vendar piše »zahtevno brezpotje« in s tem je s soodgovornostjo pisca opravljeno. Torej, ko bodo onega šli tisti samoumevni fantje iz GRS pobirat, bodo tudi sami krivi, da se gredo tako dejavnost; kaj se pa prostovoljno izpostavljajo za druge?!

Mimogrede, kaj pravi nesporna avtoriteta med planinci za to pot? Planinski vodnik Julijske Alpe (Tine Mihelič), Pihavec, Z Luknje. »… Brezpotni del vzpona je zelo zahteven, priporočamo varovanje.«

Zašel sem (kljub vodniku v rokah). Oprosti, Kriška, zbodla me je neznosna lahkost razumevanja (so)odgovornosti … Povsem v duhu časa. Vsak zase. Vplivi na odločitve drugih ne zapadejo nikakršni (so)odgovornosti! (Doslej sem misli, da desetletja hribovstva kaj pomenijo pri pogledu na svet.)

Pravzaprav sem se hotel spustiti v polemiko z avtorjem opisa (ne le z njim, posredno tudi z lastniki portala, ki sem ga v preteklosti že znal pohvaliti). Pa saj niti ne gre za polemiko, gre za razmislek! Morda bi bil tak razmislek dosežen sam po sebi, če bi se avtorji »vodniških« prispevkov podpisovali s polnim imenom!? Zakaj? Tudi zato, ker ne gre za čisto nedolžno dejavnost dobrodušne pomoči planincem na njihovih poteh, ampak za resno zadevo … In komercialno – na portalu Hribi.net se vrtijo reklame. Nič narobe, a odgovornost se povečuje!

Priznam, morda me ob naštetih dejstvih ta(k) opis še malo bolj bode, ker gre za zadnjo pot Tineta Miheliča …

Še vedno se da kaj popraviti.

Res da ima vsaka tura oznako težavnosti, ampak s temi oznakami se sama povsem ne strinjam. Če jih opredeli tisti, ki opisuje turo, je po mojem ta oznaka zelo subjektivna, se pravi nekako bi bilo logično, da je delček njegove odgovornosti do drugih. Samo primer: Vrtača, Krofička, Planjava - vse z oznako zahtevno, ni mi jasno ... Vrtača... Zakaj zahtevna pot? Res da je v vodnikih razloženo, kdaj je pot zahtevna, nezahtevna, ..., osebno me pa zanima, kje je meja med samimi stopnjami težavnosti.
LP

"Če jih opredeli tisti, ki opisuje turo, je po mojem ta oznaka zelo subjektivna,"

Zelo subjektivna ne more biti, glede na to, da so splošno sprejeti in opisani neki normativi klasifikacije planinskih poti.

Delno subjektivna v okviru teh meril pa gotovo - seveda ne samo na internetu, temveč tudi v vseh planinskih vodnikih, vključno s tistimi, ki jih je napisala kakšna nesporna avtoriteta.

@jprim
Tristopenjska lestvica, ki jo omenjaš in je še vedno v uporabi, po moje pove premalo. Ne glede na natančnost razmejitvene definicije. Res, nekaj o klasifikaciji tur je mogoče prebrati v uvodu skoraj vsakega vodnika, zelo nazorno in za naše (šodrovske) potrebe primerno pa je to temo obdelal Andrej Stritar v PV 10-2006 ( str. 35-38 ). Tam med drugim definira grafično pregledno opisno-vrednostno tabelo, s pomočjo katere vsako pot oceni z vidika treh kategorij (zahtevnost, napornost, orientacija) in za vsako kategorijo uporabi petstopenjsko lestvico. Moje skromno nestrokovno mnenje je, da je to odlična sinteza doslej videnega in uporabljanega! Le v življenje bi bilo treba spraviti.

V splošnem pa je subjektivnost kljub merilom vgrajena v vso človeško dejavnost. Tudi v vodniški literaturi jo je seveda moč začutiti, le da ji nesporna avtoriteta (kako moteča besedna zveza, a ne) s tega področja doda žlahten pridih.

Ampak, še zdaj ne vem, koga primerjamo s Tinetom Miheličem. Res bi rad, da se avtorji prispevkov s Hribi.net predstavijo, če pa to ne (skoraj zagotovo ne!), bi pa pričakoval vsaj kakšen odgovor na moje mnenje: o njihovem opisovanju brezpotij korak-po-korak, o »fotomarkiranju«, o (so)odgovornosti, …

Lp

Pozdravljeni,
Na Hribi.net skušamo predstaviti poti čim bolj natančno. Trudimo se tudi, da bi pisali čim bolj objektivno, kar pa se zavedamo da ni popolnoma mogoče. Če ima kdo za kakšno pot boljši opis kot je objavljen na Hribi.net nam ga lahko pošlje in ga bomo z veseljem zamenjali. Natančni opisi pa po mojem mnenju celo pripomorejo k lažji odločitvi pri izberi izleta in s tem tudi večji varnosti.
Seveda pa moram tudi opozoriti vse bralce da so vsi opisi samo informativni in so v njih možne tudi napake.
Kar pa se odgovornosti tiče pa mislim, da je ni prevzel še noben avtor kakšnega vodnika.
Glede uničevanja brezpotij pa mislim, da se manj uničujejo z rdečo črto na internetu in gps sledjo kot pa s postavljanjem možicev.
Moje ime pa je Rok Lukan in sem avtor opisov omenjenih dveh brezpotij.
LP Rok

Zanimiva debata, mimo katere ne morem brez dodanega mnenja.Popolnoma se strinjam, da je lahko ocena težavnosti zelo subjektivna.Če navedemo težavnost z besednimi ocenami lahko pride do velikih odstopanj.Plezalsko podkovanim bodo plezalni deli bistveno lažji, kot neplezalcem.Sam menim da je treba na brezpotnih opisih navesti težavnost plezalnih delov tudi številčno.Npr:Zelo zahtevno brezpotje s plezalnimi odseki do 3. težavnostnr stopnje.Pravtako težavnost orientacije in kondicijsko napornost(tudi približno dolžino ture).Pri opisih pa je vedno bolje navesti malenkost težjo oceno, kot smo jo doživeli sami, saj pišemo za široko množico ljudi.srečno!

O tem, da ste na hribi.net opravili veliko delo sem nekje na tem spletišču že napisal. Ni dvoma! V vaše razloge, zakaj ste se tega dela lotili, se niti ne bom spuščal …

Verjamem tudi, da se trudite biti čimbolj objektivni. Tule se pa že lahko zaplete … Namreč, trud ni vedno dovolj ali pa ga je včasih celo preveč (spet cikam na opise korak-po-korak in »markiranje« brezpotij)! In zdaj bom argumentacijo navezal na vaše povabilo avtorjem boljših opisov … Saj to je tisto, kar sem v tej temi najprej pripovedoval med vrsticami, potem pa že skoraj direktno. Ni potrebno izumljati tople vode. Vse kar pišete vi, je bilo že napisano. V mnogih vodnikih (iz opisov se vidi, da jih uporabljate, čeravno virov ne navajate – a to je že stvar morale …) Pisali so jih ljudje z veliko gorniško kilometrino. Ta je potreben (ne pa nujno tudi zadosten) pogoj za objektivnost. Enako velja za izgrajen občutek za pravo mero odkrivanja skritega. V besedah teh avtorjev, prepojenih z izkušnjami, se stalno čuti skrb za bralca. To je tista (so)odgovornost o kateri sem pisal. Saj menda ja ni kdo pomislil, da hočem »kri« avtorja, da hočem recimo materialno (so)odgovornost za morebitno nezgodo … Dajte no! Predlagam pa avtorski razmislek in kanček samocenzure, predlagam kakšno opozorilo več. Vzporedno razmišljam o tem ali lahko danes piše »vodnike« že skoraj vsak (pa brez zamere, ne poznam vaših izkušenj, le sklepam lahko nanje iz opisov) in ob tem včasih celo pozabi na opozorila ali zmanjša težavnost ture … Namreč, da se razumemo, vi niste navadni forumski opisovalci , ki kakšno usmerjevalno točko na poti morda le mimogrede omenijo ali fotografirajo, sicer pa primarno opišejo svoje doživetje na turi. Ne, vi doživetja ne opišete – pišete le in izključno o gibanju v smeri cilja.

Zdaj bi pa v normalnih okoliščinah zaključil s spravnimi in mirnimi besedami, ki so mi najbolj pisane na kožo. Pa ne morem. Pritisk mi je spet dvignil »(proti)argument«, češ da rdeča črta na fotki in GPS sled manj uničujejo brezpotja kot možici. Krščen Matiček, a se res ne da razumeti, da so na ključnih mestih postavljeni možici minimalno orientacijsko pomagalo, ki je nujno potrebno predvsem za primer slabših razmer (recimo megle), medtem ko potegnjena rdeča črta na javno objavljeni fotki pomeni konec tistega dela brezpotja, da o javno objavljeni GPS sledi sploh ne razpravljam.

Še enkrat bom poudaril, da o spornosti korak-po-korak opisovanja, »risanja« foto črt in objavljanja GPS sledi merim le na brezpotja, nikakor pa nimam nič proti obojemu pri že markiranih poteh - celo koristno je in pripomore k varnosti uporabnikov markiranih poti. In še enkrat, glede brezpotij, tokrat zelo glasno: VSE SE DA POPRAVITI!

Lp

Tudi jaz sem pred 20 leti zlezel na Pihavec po veliko bolj brezpotnem travnatem svetu levo od opisane poti,pa sem še vedno tu med vami!Rakarju dam po eni strani kar prav,ko opisujemo vzpone večjemu in raznovrstnemu krogu obiskovalcev gora.Več informacij-boljša predstava in ocena gornika,ali bo kos tej poti ali ne.Drugače pa mislim,da vsak gornik premore vsaj malo ohranitvenega čuta,kot ga imajo živali,da sam presodi ,kje še lahko leze in kje pravočasno obrniti na turi.Za zahtevne ture,predvsem travnate strmali,skalnata brezpotja,katera niso nadelana,pa je dobro bolje opozoriti,kajti dandanes že vsak nedeljski gost želi iti povsod"pa če pride ali ne",na zastavljeni cilj brez predhodne priprave oz. izkušenj!V mojih najstniških letih l 1985 je za zanimivost na Mali Martuljški Ponci bilo vsega od 5 do7 podpisov v knjigo.Danes pa...saj veste!-lep gorniški pozdrav in veliko dobrih konstruktivnih ter poučnih idej na forumu.Rok

Osebno sem pri takih poteh bolj zajec in ne hodim (sam brez izkušenih ljudi) po zelo zahtevnih brezpotjih, če ne poznam vsaj malo okoliških hribov in težavnosti... Pa mislim, da je tudi čist osebna odgovornost, če greš nekam in se ubiješ, ker je nekdo napisal, da je pot lahko prehodna ipd... Pogledaš pot pred sabo, oceniš, če si ji dorasel (in v redu razmere) in prevzameš odgovornost zase, če padeš. Če pa koga vodiš pa mislim, da noben odgovoren vodnik ne bo vodil udeležencev po poti, ki je ne pozna dovolj dobro oz. ji ni dorasel. Tako, da je forum v redu in so lahko opisani tudi težji dostopi. Ljudje pa morajo sami pri sebi oceniti, če bodo šli na pot oz. če bodo raje ostali pri lažjih.

Sodim med tiste, ki se veliko gibajo po brezpotjih in na forumu najprej iščejo natančne opise o gibanju v smeri cilja ( poleg trenutnih razmer ),ki jih primerjam s podatki iz drugih virov. GPS sledi so mi torej pomembne in dobrodošle, še daleč pa ne odločujoče. Predvsem pa prispevajo k varnosti; na brezpotjih še mnogo bolj kot na označenih poteh. Pogoj je seveda, da z napravico znamo ravnati in da poznamo zahtevnost poti, svoje zmožnosti ter upoštevamo trenutne razmere.

Sodim pa tudi med tiste, ki skritih predelov ne čuvajo ljubosumno le zase. Ne zdi se mi prav, da se v strahu pred prevelikim obiskom skuša preprečiti natančnejše opise. Zgolj površen, doživljajski opis, s prelepo fotko, prej spravi na neko pot, kot jasno napisano, da je do tiste fotke potrebno preplezati žleb, ki spominja na trojko.

Pretirano večjega obiska brezpotja zaradi GPS sledi po moje ne bo. Opuščene stezice, gamsje stečine, strme trave, majavi oprimki, izpostavljena nezavarovana prečenja, redka poškodovana varovala, morje ruševja, niso magnet za množičen obisk. Množice so tam , kjer so koče. Ko se le-te zaprejo, tudi v hribih zavlada mir. Tistim nekaj posameznikom, ki bodo poslej, recimo zaradi javno objavljene GPS sledi in step by step opisa, dosegli nek cilj po brezpotju ( bolj varno ), pa tudi privoščim. Kljub vsemu so morali vložiti ogromno truda in znanja.

Pa še nekaj je treba povedati. Veliko je v zadnjem času pisanja o GPS navigaciji.
Občutek je enak kot pred leti, ko so svoj pohod začeli mobiteli. GPS bodo postali naš vsakdanji spremljevalec, temu se ni moč izogniti. Tudi v hribih. Ampak, če kje ne, potem te v hribih ne vodijo »za rokco«. Nakazujejo le zavoje, njihova maksimalna natančnost je 5m ( kar je hitro lahko zelo veliko ), kartografija tako za aparat kot za računalniški program, je kakršna pač je – zastarela, v grapah in žlebovih hitro izgubijo signal, prav tako je signal slabši v oblačnih dnevih, odvisni so od baterij. Skratka, zanašati se v hribih samo na GPS, je nevarno. V kombinaciji s klasičnim zemljevidom, opisom poti, nasveti poznavalcev ter našim znanjem in izkušnjami pa bo kmalu postal nepogrešljiv pripomoček.

Janez

Se popolnoma strinjam z Janezom. Jaz tudi zelo rada raziskujem brezpotja in mi ta stran zelo pomaga pri izbiri samih vrhov! Sicer je pa od vsakega posameznika odvisno, da sam presodi, koliko je sposoben ter tako izbere svoj cilj!

Vidim, da se je v vmesnem času ob boku moje »teorije previdnosti« nabralo nekaj resnejših pogledov. Večina je večini všečnih. Zakaj pa ne?! Žal vsi predpostavljajo, da bodo opise korak-po-korak, podprte s foto in GPS sledjo, uporabljali ljudje, ki imajo dovolj izkušenj z uporabo GPS naprav, kakor tudi drugih potrebnih osnovnih gorniških izkušenj, ki pripomorejo k varnemu gibanju po brezpotjih. Za take tudi mene pretirano ne skrbi in tem tudi sam iz srca privoščim okušanje do nedavno skritih, zdaj pa »skritih« kotičkov.

Skrbi me za one druge (in to nisem skrival med vrstice), ki jih bo tako »instant vodništvo« skoraj »za roko« pripeljalo do (za njih) nevarnih območij, kjer bo ena napačna odločitev ali petmetrska GPS napaka pomenila ločnico med biti in ne biti! Predvsem zaradi njih pišem ta (nepopularna!) svarila. Kakorkoli, dogaja se podobno, kot v alpinizmu … Tudi tam ni več tiste prave postopnosti, ki prinese izkušnje, te pa večjo varnost. Tudi tam se dogaja, da sicer plezalsko dobro trenirani »fantje« ne poznajo klasičnih sestopov, saj so lekcijo hoje po markiranih poteh in potem po brezpotjih enostavno preskočili. Posledično se dogajajo tragedije. Prav (pri)zadelo me je všečno populistično namigovanje na egoizem (skrivanje brezpotij) in logika neizbežnega, češ da GPS era itak nezadržno prihaja in da bo trenutno le malo ljudi uporabilo tehnologijo in nasploh tovrstne opise brezpotij. Seveda GPS era prihaja (in s sabo prinaša dobro in slabo) in čeprav tudi sam upam (in verjamem), da se število neizkušenih na brezpotjih (zaradi tovrstnih objav) ne bo bistveno povečalo, to še ne pomeni, da se GPS ere tudi samo zaradi enega življenja oz. zaradi ene nepotrebne poškodbe ne splača malce zadržati. Nasprotno! In če drži, da bo tovrstno razkrivanje brezpotnega sveta »koristilo« le majhnemu številu ljudi, zakaj za vraga je potem takšno javno razkrivanje sploh potrebno? Posebej še, če vemo, da potem povratnega procesa ni (n-tič poudarjam, tako »odkritega« brezpotja ni mogoče več »skriti«) in da bo nekomu drugemu (resda spet majhnemu številu ljudi) možnost raziskovanja za vedno odvzeta. Da ne bo dileme, v predhodnem stavku brez sramu vodim vodo natančno na svoj mlin!

Pa srečno - avtorjem vodniških »opisov« poti in uporabnikom!

P.s. Še enkrat poudarjam, da nimam nič proti GPS sledem markiranih poti – kombinacija je večinoma lahko le koristna. Vem tudi, da znotraj GRS že kar dolgo obdobje nastaja arhiv GPS sledi, ki je že bil in bo v bodočnosti še bolj uporaben. V izkušenih rokah, s pravim namenom!

Tudi meni opisi na tej spletni strani zelo pomagajo, res pa je, da hkrati pogledam tudi v planinski vodnik. Torej zaenkrat opisana pot na Pihavec še ni zame.

Pa še to: Tine Mihelič ni umrl v nesreči, zato ga ne vtikajte med tiste, ki gredo brezglavo v hribe. Vsekakor pa se lahko marsikaj zgodi prav vsakomur, ki je previden.

Nisem še bil po tej poti gor, ampak ko gledam slike in berem opis tura mi se zdi kot ZGODNA IN LAHKA ŠETNJA. In prav nič zahtevna - kaj pa nebi šlo za turo z strani Pogačnikovega doma. Torej, ali opis ture in slike niso dobri ali pa je ocena težavnosti napačna.

Z zanimanjem spremljam > polemiko<, ki se razvija na tej strani.
Težko bi se postavil samo na eno stran, ker dam prav Rakarju, kakor tudi ostalim, ki zagovarjate te opise. Tudi sam sem se včasih z veseljem podal po poti, ki ni bil markirana, ki te običajno polno zaposli in doda adrenalina. Jaz vedno v družbi so pohodnika ( tudi izkušenega ) - sam nikoli!!
Osebno smatram, da se ( in naj se ) brezpotja poslužujejo le zelo izkušeni pohodniki!
Potegniti ločnico za koga opisovati ta brezpotja in jih označevati z GPS je težko.
Osebno se mi zdi prav, da obstajajo tudi zapisi in označbe ter slikovni material poti, ki niso vrisane v običajne planinske zemljevide zraven pa opozorilo, da je opis namenjen le izkušenim pohodnikom!
Opisi, teh pot se bodo pa pojavljali, če ne na tem portalu pa na katerem drugem ( snubijo se že opisovalci planinskih poti )in želje po osnovanju novih internetnih portalov - PLANINSKIH.
Torej, opisi označenih in neoznačenih poti se bodo nezadržno pojavljali!!
Jaz GPS opisa še nisem uporabljal za obisk in gibanja po brezpotju - mogoče je pa bolj natančen kakor pa opis >poti<??
Bomo videli, kaj še bo iz tega...
Lp

Tudi jaz bi se težko postavila na eno ali drugo stran v tej polemiki. Vsak ima po svoje prav. Imam pa en majčken argumentek proti popularizaciji hoje po brezpotju - vdiranje v prostor živali. Povsem razumem občutke ob hoji po poteh, kamor ne more vsak, vendar sem prepričana, da je markiranih poti dosti. Nanje se živali navadijo, če pa bomo hodili tam, kjer nas niso vajene, jih bomo verjetno prestrašili.

Tudi jaz osebno nisem zagovornik GPS naprav,ker moja intuicija ne zaupa tako pomembnemu delu (sledenje v gorah),neki napravi,katera je prvič- neuporabna,zaradi reliefnega motenja signala,drugič-V goratih predelih pride do večjih odstopanj,tretjič- je samo elektronski instrument(možne okvare).Za mene je boljša uporaba navadnega kompasa na iglo.Ne rečem GPS, za puščavske lisjake in stepske prerije ali eskimska področja...Za mene je najlepše, neposredni stik z naravo.Tam se prebudijo čuti,kateri so pri civiliziranem človeku,že rahlo otopeli.Rok.

Se vnaprej opravičujem vsem, ki jih bo moje pisanje kakorkoli prizadelo.
Ne bom prepisoval ali citiral posameznih odsekov vaših pisanj, ker bi vzelo preveč prostora,... naj si vzame vsaj svoje, če se kje najde.Moje mnenje glede te spletne strani...ustvarjalcem, vsem tistim, ki kakorkoli prispevate k vsebini...vse pohvale za trud. Kakšni so vaši nameni...morda zvabiti čimveč butastih nedeljskih planincev na nevarna brezpotja in jih na ta način pobiti ali kaj podobnega, morda preplašiti vse živali v naših gorah, za te namene ne vem niti nočem vedeti. Me ne zanimajo. Šteje samo to, da ste se lotili dela na področju, ki vas zanima, veseli, v njem uživate in ga radi delite tudi z drugimi. In posledično vsako takšno delo potegne za sabo kup "problemov", različnih odzivov, nevoščjivosti, lažnega zavedništva in osveščenosti. Koga skrbi za živali tam v hribih? Če bi tiste, ki opozarjajo na to v zgornjih vrsticah, potem tudi oni sami ne bi lazili tam, kjer poti ni. Vendar ne...oni lahko hodijo po brezpotjih, so del narave očitno...vsi drugi pa ne. Množičnost? Ja...po moje tudi. Samo zato, ker sem prebral, da obstaja nekje brezpotje,...grem kar naslednjo nedeljo tja, pa ne glede na to, da sem samo nedeljski planinec, ki mi je že nekaj "zajl" višek adrenalinskega doživetja. Samo zato, ker pač je to brezpotje tu opisano. Kakšna neumnost. Takšno besedičenje spada v isti rang kot modrovanje o tem, kako bleščanje klinov v alpinističnih smereh moti živali v gorah, taisti "greenpeace"-ovci se brez kančka zgražanja veselo fotografirajo na vrhovih naslonjeni na križe, podobne kot tisti nad Okrešljem, ki se blešči kot ogledalo. Vendar ne...to ne moti. Zakaj ne? Bog ve...on sigurno . Sam sem plezalec, tudi malček alpinista po duši in iskreno povedano...v gore rad hodim zaradi kopice razlogov in me posledično "živcirajo" trume planincev in hrup, ki z njimi neizbežno prihaja. Pa kup nesreč, tudi smrtnih... Pa vendar...kdo pa sem jaz, da se s tem, da druge označujem kot "trumo planincev", dvignem nad njih in nisem več samo navaden "nedeljski šodrovec"? Kdo pa sem jaz in kdo si ti, da imaš samo ti in peščica izbranih vso pravico do gora? Kot da si pozabil, da si tudi sam pred časom negotovo stopical najprej po nadelanih poteh, šele kasneje (tudi verjetno ob kakšnem izkušenem) spoznaval bolj skrite kotičke? Te moti to, da si se sam moral za to bolj potruditi, zdaj imajo pa vse na pladnju, takole preko spleta? Ej...sprijazni se...sicer pa si pred leti tudi sam verjetno stal v vrsti v banki, zdaj pa plačaš položnice preko Klika v nedeljo zjutraj, preden daš gojzarje v nahrbtnik in se odhitiš naslanjat na najbližji križ. Pa ne dobivaš zaradi tega nič več sivih las. Prav fino je, a ne?
Bo zaradi tega kaj več mrtvih v gorah? Več jih bo...pa močno dvomim, da zaradi te spletne strani in takšnih in drugačnih vodnikov. Moralna odgovornost piscev opisov poti? Ta je pa ena boljših, kar sem jih prebral...haha. Če je kaj res...je res to, da bo verjetno kakšna nesreča manj. Imam dokaj pester krog ljudi, ki ljubiteljsko hodijo v gore in skupaj kdaj govorimo o tem, brskamo po izletih na strani...kar nekajkrat sem že slišal besede "Ojej, še dobro, da sem si tu pogledala fotografije poti in opis, smo mislili naslednjič na to turo, zdaj pa vidim, da je bolj zahtevna, kot sem si predstavljala..." in podobne. Verjetno celo bo kdo šel na kakšno turo, ker ga bo navdušil opis in fotke...pa ja. Če sem kdaj naredil oz. navrtal kakšno smer za plezat...vsekakor jo nisem zase. Če sem kdaj kje preplezal kakšno čudovito smer, prehodil lepo turo...sem z vsem žarom rad delil to z vsemi, ki so imeli pet minut časa in me poslušali. Ampak to sem pač jaz...verjetno me je nekoč nekdo napak uvedel in naučil. Vsi moralisti, ki teatralno obsojate delo na tej strani...sami dobro veste iz kakšnega nagiba to počnete. Že zdaleč pa ne zaradi silne skrbi za soljudi in živalski svet, ki ga sami prav tako "svinjate" s svojo prisotnostjo kot kdorkoli drug.

Onsight, odlično napisano! Tudi teatralno.

Nekaj pa le moram še pripisati, ker malce preveč izstopa. Namreč, čisto en majhen, povsem specifičen del dela na tej spletni strani je bil "obsojan". Sicer je na hribi.net opravljeno veliko delo, česar ne trdim prvič. V razloge, zakaj se kdo takega dela loti, se nočem spuščati!

Hvala vsem, ki ste, in tistim, ki morebiti še boste razpravljali na to temo. Moj namen je že več kot dosežen. Pa brez zamere, če sem komu pretirano dvignil pritisk!

Lp