Čez Črni hriber ali ob njem, do pastirske hiške pod Utami sva od Robana prišla. Pri Robanovi planini sva si zamislila, kaj naj bi bil tisti "trikotnik", o katerem govori knjiga, in nekako ob njem po levi, nad njim pa malo desno, potem pa našla potko, pa jo spet izgubila, pa ... res je skoraj nemogoče razložit
. Kakorkoli že, pot je krasna in divja, polna ... vsega; trav, skal, ruševja, prašičev, gamsov, kač ... ni da ni )). Sva pa malce pozno štartala, tako da sva od hiške pohitela proti Strelovcu, a tudi tega izpustila, in se zagnala direktno po Špilaku navzdol. Že dolgo nisem bila tako vesela makedamske ceste kot včeraj okrog 20h .