Jakob, Cjanovca, planina Dolge njive, Hudičev boršt, Javorov vrh, Potoška gora

Lepe ture so tudi v sredogorju, tako blizu nas. Zapeljemo se samo do Preddvora in se usmerimo na Jakoba. Do Jakoba nas popelje prijetna pot do dveh koč. Na vrhu je tudi lepa cerkvica. Ravno prihajajočo nedeljo bo gor maša. Malo nas preseneti nova cesta in opozorila, da ni prehoda. Danes nisem na cesti videl nobenih strojev in nobenih delavcev. Ko se nova cesta konča se usmerimo na desno proti Javorjevemu vrhu in Potoški gori. Kmalu smo na križišču ,kjer gremo levo proti Javorjevemu vrhu, desna je za Potoško goro.Po kakih dvajset minut smo na novem križišču, ki nas levo usmeri na Hudičev boršt in Srednji vrh. Srednji vrh je najvišji vrh celotne Zaplate. Desna pot je za Javorov vrh.Ta pot nas vodi pod Javorim vrhom do studenca, kjer se lahko odžejamo. Ko pridemo na sedlo pa nas čaka novo križišče, leva stezica nas popelje na Hudičev boršt, desna pa po grebenu na Cjanovco, kar je bil danes moj končni cilj. Cjanovca je neizrazit predvrh Srednjega vrha. Nima ne žiga ,ne vpisne knjige. Ima pa prijetno klopco za počitek, katere so tu na vseh vrhovih in še kje vmes-zelo pohvalno, kot je za pohvaliti povsem nove usmerjevalne table na vseh križiščih poti. Od sedla sem imel tudi do vrha Cjanovce družbo iz Mlake. Tu se nam je skupna pot končala, ker sta sopotnika nadaljevala naprej po vrhovih do Kališča. Jaz pa sem se usmeril naravnost navzdol na pot proti Mačam. Kmalu za tablo pa se je treba po brezpotju spustiti na desno, da pridemo na neoznačeno pot, ki pelje na planino Dolge njive in naprej na Hudičev boršt. Ta neoznačena pot je na novo izsekana in malo naporna, pripelje pa prav na planino, s planine pa po označeni poti na Hudičev boršt. Šele zdaj sem videl kam bi moral spomladi zaviti od tu proti Cjanovci. Zavil sem namreč proti Hudičevem borštu po novi izseki, ki me je res pripeljala na pašnik, tam pa se je pot končala in sem se nato mukoma prebijal skozi sneženo ruševje, da sem prišel na sedlo med Cjanovco in Velikim vrhom. Hudičev boršt je še vedno tak kot je bil spomladi, mislim na kočo, ki je že nekaj časa v gradnji. Nato pa proti Javorovemu vrhu. Na sedlu se usmerimo po grebenski poti, ki nas prijetno pripelje do klopce na vrhu in žiga ter vpisne knjige. Nato pa spust na Potoško goro, kjer so enake stvari kot na njegovem višjem bratu. V pol urice smo pri eni ali drugi koči, pa še dobre pol urice pa pri avtu. Za pot sem danes porabil malo več kot šest ur. Naletel sem na par vrst gorskega cvetja, ki ga pri svojih predhodnjih turah še nisem. To si lahko ogledate na forumu pod ostalo pod katera rožca je to.