Jerebikovec

petek, 18.10.2019

"Strmina je moja vrlina" je rekla princeska, vklopila štiri krat štiri in reduktor, ter zakopala v breg. Strmo, da bolj strmo ne bi moglo biti, če že, potem bi bilo skoraj navpično. Dal sem vse od sebe, vseh 120% kot radi rečejo vrhunski športniki, da sem ji zmogel slediti tesno za petami vse do Tilčevega rovta, kjer se me je usmilila in zmanjšala tempo. Kako daleč v zgodovino sega moj zadnji obisk Jerebikovca pove to, da sem takrat sedel v bivaku in si v zavetju privezal dušo. Na vrhu sem se ves zasopel razgledoval in se ne kaj dosti razgledal, okoliške gore so se skrivale v oblakih, kar me prešine, da EMŠO vsaj do neke mere sčasoma strme poti res naredi strmejše in visoke gore še višje. Princeski so te skrbi prihranjene, saj v pasjem potnem listu ni rubrike "EMŠO". Pot sama je (bila) brez posebnosti, med turo nisva srečala nikogar, vreme je bilo v najinem koncu sončno, gob ob poti pa toliko različnih, da se mi je kar milo storilo, ker jih ne poznam. Ko pozabiva na strmino, prideva še po razglede.

turbo, glede na leta tvoja princeska še veliko zmore. Pred kratkim na V.Sleme, sedaj na Jerebikovec, dobra sta. Naj traja, srečno na potkah.

Majda hvala

Danes pa sva s kolegom osvojila Jerebikovec ,ki je najvišji vrh Mežakle.Začela sva v Radovni pri jezeru Kreda. Iz Radovne ne vodi na Jerebikovec nobena označena potka. Zato je treba iskati stare opuščene kolovoze.Polovico skoraj triurnega in pol vzpona gre tudi po lepih lepo vzdrževanih gorskih cestah.Nekaj pred velikim pašnikom in kar nekaj objekti je šlo tudi po zelo strmem brezpotju.Od tega zgleda rovta pa ni več težav.Potka po skalnatem grebenu ni označena.Je pa dobro uhojena in nekje pol ure po gozdni cesti od tega meni nepoznanega rovta ali planine nas smerokaz usmeri na levo na greben. Potka je rahlo snežena,vendar nama ne dela težav. Nenadoma se znajdeva kar na obsežnem ravnem vrhu Jerebikovca.Lesenega bivaka že nekaj časa ni več. So pa dobro očistili podnožje vrha visokih dreves tako da naju je čakal nepozaben razgled na zasnežene najvišje vrhove Julijcev s Triglavom na čelu.Bilo je prečudovito. Ves trud je bil tako bogato poplačan. Vrnila sva se dol na gozdno cesto po označeni potki in nato mimo planine Ravne in planine Zgornji Kozjek prišla nazaj v mrzlo Radovno.

Na sliki 6 je križ na Škrlatici.

Bravo Tadej! Imaš res ostro oko in si zelo dober poznavalec Škrlatice.

Nekaj včerajšnjih slik. Sneg, ki ga ni veliko se prične na okrog 1300 metrih.

Lp, Tadej

Včeraj ne prav zgodaj se odpravim na Jerebikovec. Sprva suha pot, se kmalu spremeni v rahlo pobeljeno, a po 10ih minutah hoje že pobeljeno s snegom. Sneg, pomešan z listjem je prava preizkušnja živcev , saj z vsakim korakom bolj in bolj drsi . Nad klopco si nadenem derezice, katere snamem šele kasneje malo nad izhodiščem.
Ko stopim na izravnavo pri spomeniku, namesto čez Tilčev rovt zagazim v desno po ostrem in prepadnem grebenu, posutim z napihanim snegom, kjer se je občasno krepko udiralo . Kmalu pridem do razglednika. Dokler vrh ni bil očiščen, sem šel po razglede na Julijce vedno tod mimo. To je bilo praktično edino mesto, kjer se je dalo narediti kakšno lepo sliko. Bil sem kar malo presenećen, saj sem opazil nove vlake pa tudi kasneje na vrhu, kjer so počistili kar nekaj podrastja.
Od razglednika sem hodil malo doli malo gori, nato pa se spustim do Tilčevega rovta, kjer se je kak dan ali dva stara sled predhodnika končala. Očitno mu tistih nekaj minut zadnje strmine ni preveč dišalo . Od tu je bil skoraj ves greben spihan. Le občasni zameti so puščali mojo sled. Na vrhu je cca 20 cm snega, razgledi pa kot rečeno, odkar so vrh očistili, čudoviti.
Sestopim po smeri vzpona le, da se izognem vzponu v levo v Tilčevem rovtu proti razgledniku, ampak jo uberem po gazi predhodnika direktno proti spomeniku, naprej pa že tudi po svoji gazi proti izhodišču.
Derezice pa so prišle zelo prav .

Danes dopoldan po markirani poti iz ceste Mojstrana - Radovna mimo Tilčevega rovta in nazaj.

Ker je Aladin spet napovedal kratko časovno okno jasnine, so me zamikali čudoviti razgledi, ki jih včeraj predstavil Parkeljc. Čeprav je okrog Nakla na avtocesti deževalo, se je malo pred osmo v Mojstrani res že kazalo sonce. Pokonci postavljen kolovoz je bil zasnežen s kakšnim centimetrom snega od samega začetka. Nekaj centimetrov beline višje gori je mogočilo ravno toliko opore, da se je dalo dokaj udobno hoditi. Do spomenika se je snega nabralo že toliko, da sem si nadel gamaše. K sreči pa je tudi prekril listje, ki je nagajalo Parkeljcu.

Nad Tilčevim rovtom je bilo snega skoraj z vsakim korakom opazno več. Na vrhu sem si steptal majhne prostorček, od dna do roba snega je bilo vsaj 40 centimetrov.

Razgledi pa, kot bi se narava malo igrala. Enkrat se je za trenutek odprlo koprenasto okno proti Stenarju, se zaprlo, spet drugič proti Kepi, nato se je predstava nadaljevala proti Kotu in dolinici Za Cmirom in tako naprej. Zijal sem naokrog, da bi ujel vse delčke tega imenitnega spektakla, pa je bilo hitro vsega konec. Aladin je zaprl okno, obstal sem na vrhu, zagrnjenem z megličastim oblakom.

Sestop niti ni bil pretirano zoprn, tudi listje ki ga je bilo čutiti pod snegom ni preveč drselo. Mojstrana je bila obsijana s soncem. Ob cesti je bilo toplo, zato je sneg v spodnjem delu kolovoza naglo izginjal.

Jerebikovec, 7.6.... Pot je bila večji del mokra in spolzka. Družbo mi je delala megla in ptičje petje. Veliko različnega žvrgolenja, pa jih ne poznam. Na vrhu sem le za trenutek imela razglede na gore, potem so se zakrile z meglicami. Morje meglic, tudi to je lepo. Pod robom se nekaj dogaja, mogoče nov bivak? Je pa pot še vedno strma in se dobro predihaš, da prideš do vrha.

https://jelenkamenmajdag.blogspot.com/2020/06/jerebikovec-na-mezakli.html

V spodnjem delu poti in na Tilčevem rovtu je po poti nekaj podrtega drevja ampak je prehodno. Na vrhu pihal prijeten veter,ljudi nič,razgledi super. Lp

Je bil kdo v teh dneh na Jerebikovcu?

Včeraj dopoldne je bil tale "razglednik" kar prava izbira. Sicer je bilo jasnine le za nekaj trenutkov, zato pa je bilo več veselja na poti iz Mojstrane.
Sneg se pričenja nad 1100m, je pomrznjen, tako da so bile derezice dobrodošel del opreme. V spodnjem delu, posebno ob sestopu pa so dobrodošle veščine dričanja po mokrem listju, koreninah in blatu.

Pozdrav, zna li tko kakvo je stanje na poti prema Jerebikovcu? Hvala!

Zdravo, gaz je narejena, snega veliko

Copy paste od PZS: Planinska pot na Jerebikovec nad Mojstrano je zaradi vetroloma ZAPRTA.