Jezersko je vabilo Silva splezat Vikijevo svečo, mene pa vzpon po poti na Češko kočo kjer bi se ponovno srečala.
Nad T.K. Ancelj je novega snega kar precej, okoli 25cm, še več nad tovorno žičnico v Ravenski Kočni.Sneg je povsem nepredelan, suh in se povečini ugreza enakomerno še s starim snegom do kolen in čez.Pri tovorni se nama priključita še dva mlada plezalca iz Avstrije, ki vprašata za led in kam greva vsak posebej?.Oni odrinejo pod steno, jaz pa nadenem krplje in po markirani poti proti Češki koči.Že mimo Andrejeve klopce pri prvi daljši prečnici skozi gozd izpod nog zaslišim zamolkli zvok wuf.Naklonina in gozd še drži sneg, a bo višje čez zg prečnice mimo lojter vzpon zaradi tam še napihanega pretvegan.Pokličem Silva in mu povem, da bo njegov sestop od koče navzdol preveč tvegan.Vmes pa tudi sam pove, kaj jih je pri njih doletelo.Vzpenjali so se v ugrezu v sneg do pasu, kar naenkrat pa je tudi pri njih počilo, a drugače kot pri meni.Tam je kar vžgalo kot z gorjačo in vsi trije so se hitro pobrali od tam.Avstrijca sta še dodala, da je njihovega prijatelja nedolgo nazaj že zasulo v Avstriji in ne mislita tudi onadva tako "končati".Vsi obrnemo in se srečamo pri tovorni.Z moje strani je torej narejen dober kanal do malo pred razcepom na Štularjevo pl. do 1250m.V naslednjih dneh otoplitve bo precej plazilo, ker je predvsem spodnja plast(led, zmrznjen sneg ni sprijet s puhcem, ki je le ta še posebej v globini najrahlejši-labilen napram vrhnjim plastem snega)nevarna za spontano proženje plazov!.Nazajgrede se je sredi dneva suh sneg na soncu že precej spreminjal v južnega.Vseeno smo kar dobro gazili in pridobili kondicijo ter uživali v edinstveni naravi po sneženju.
