Uroš , poglej, ko sem jaz šel prvič na to pot, sem pred tem bil na vseh vrhovih. ( tudi v mladih šolskih letih).Sem veliko časa vložil v etapne pohode, tako sem spoznal kje so izviri vode. koliko časa porabim od vrha do vrha in podobno. To sem počel eno poletje(ne, vsak dan) precej pogosto pa. S tem sem spoznaval pot, tudi kakšno tablo ,postavil nazaj " pokonci " Na začetku, samo brcnil, kakšno vejo s poti. Potem me je vedno več motilo, kako slabo je pot označena- očiščena. SPP od Andrejevega doma do Kramerce je bila, na nekaj delih popolnoma zaraščena, sem začel tudi žagat in z škarjami rezat, grmovje, veje. Čez nekaj let sem celotno K-24 označil na ključnih mestih, z odsevnimi markacijam.Najbolj pa Peco. Ta je najbolj zahtevna. Da skrajšam, samo od planine Vodol, čez Raduho, do Zgornjega slemena nisem kaj delal v teh dvajsetih letih. Ostali krog, sem čistil v celoti. Da se vrnem na začetek, ko sem spoznal pot v celoti, tako, da me ni mogla ne tema, ne megla, zaustavit sem se podal na K-24. Prehodil sem jo kot drugi v drugem leto njenega nastanka., ker se nisem takoj vpisal imam Št. 34. V teh mojih krogih sem bil prisoten ali v pomoč, več kot 30 Klubovcem. Tvojega ZS nisem videl, ker pač včasih ne gledam, potem se je celo prestavilo. Niso mi ljudje pri srcu, ki bi kar tako na lahek način prišli okrog. Če jaz vzamem koga zraven. Moram vedet koliko je ta človek pripravljen, ker sem že imel primere, da so eni to zelo podcenjevali.Potem, pa tudi jaz nisem prišel okrog. Jaz grem z skupino okrog ta teden, je pa nas že kar nekaj.