Leta 1995,ko sem bil oskrbnik Koče na Klemenči Jami,sem kar velikokrat opazoval te zanimive živali.Od vseh doživljajev,mi je nekako najbolj pri srcu dogodek,ki je na račun gada in modrasa rešil eno sila neprijetno in skoraj nerešljivo stvar.V bližini koče raste "najdebelejši macesen" v Sloveniji(Larix decidua mil).Mimo njega pelje markirana steza na Krofičko.Macesen je le nekaj metrov stran od poti in pri njem so se nabirali iztrebki nevesnih pohodnikov.V bližini(30)metrov stran pa sem imel jaz svojo opazovalnico kjer sem velikokrat opazoval gada in modrasa,ki sta živela v popolnem sožitju,Tri metre narazen sta imela svoji "stanovanji".Motil me je smrad po iztrebkih,ker sem bil na opazovanju po več ur,tudi cel dan kadar sem imel čas.Bal pa sem se tudi za moja varovanca(gada in modrasa)da jih nebi kdo ogrožal.Pa mi je prišlo na misel in sem napisal tablo."Ste na območju planinskega gada,ne ogrožajte ga v njegovem življenskem okolju".Kar kmalu sem opazil,da novih kupčkov okoli macesna ni bilo več,ker si zaradi "strupenjač"nihče več ni upal spustiti hlač in z enim udarcem sem prepodil dve muhi.Table danes tam ni več.Nekomu je bila napoti.Na moje veliko veselje,pa mi je prijatelj povedal,da je še lani tam blizu videl modrasa.Tristo metrov stran pa gada.Ali je to slučaj,ne vem.Sem pa vesel,da se te zanimive živali ohranijo.