Danes pa krožna na Kamniški vrh malo drugače - po severnih pobočjih.
Izhodišče pri mostu in naprej po poti do Hudega konca. Takoj na začetku poti je veter podrl veliko bukev, tako da je takoj malo rekreacije. Dalje je pot kopna vse do 950 m nadmorske višine, kjer si nadeneva ketne (derezice).
Od Hudega konca do Kamniškega vrha se malo umikava zametom in kupom napihanega snega, a se da prav prijetno nadaljevati.
Na KV malo počijeva in popijeva čaj, nato pa do sedelca in tam udeneva stezo proti Kajfeževemu robu. Sneg se tam izmenjuje med zameti/betonom/mokastim suhim snegom. Slednjega je največ in gamaše pridejo prav (cca 30-40cm).
Ključno mesto nad strmo grapo prečiva skrajno previdno in tako z olajšanjem nadaljujeva dalje v lažji svet. Poti sva zelo dobro sledila, le na zadnjem delu spusta na cesto sva malo po svoje po strmini pičila do ceste. Tej nato slediva vse do avta na izhodišču, kjer zašpiliva klobaso. 13 km, 880 višincev po poti in 4h30min uživantske hoje. Severna stran me še vidi!