Katera rožca je to?

Dobro jutro! Lastne tur delam zdaj z namenom. Šel sem iskat kamniško murko in jo seveda našel.Že od prej sem poznal rastišča na Krvavcu, planini Dolga njiva, Grebenu Ježa in Velikem Zvohu. Na planino Dolgo njivo nisem šel, niti na vrh Krvavca , kajti tu cveti.Našel pa sem ogromna rastišča na planini Košutna in nato na celotni poti od planine Košutne proti križišču poti za Kompotelo in Vrh Korena.


Naj naredim še celotni botanični pregled ture.

Nad planino Jezerce ni več sviščev-vse je odcvetelo. Je pa še ogromno kukavic-teh še ne ločim-to bo naloga za naslednje leto-in navadnega kukavičnika.Najdel sem celo beloobarvanega.Je pa zato polno zelene in bele čmerike in seveda truma nabiralcev zelišč za čajčke. Nabirajo predusem materini dušico in plahtico ali rosnik. Ranjak je tu že odcvetel. Višje še cveti.Ranjak bolj malo poznajo.Grintov še ne opazim. Na pešpoti od planine Jezerce do Kriške planine nad potjo na brežini spomladi cveti wulfenov in visoki jeglič.Ob potki najdemo običajne gorske rože-nokoto, čober, slanozor-lilij ni videti.Pred Kriško planino zavijem na desno pod podhod smučišča na Kržišču.Tu je polno nabiralcev. Na parkirišču na planini Jezerce nisem videl še nikoli toliko vozil. Polnino se je že spodnje parkišče.Tu nato najdem zlati dimek in celo že liste navskrižnolistnega svišča. Nato sledi gozdna potka proti planini Koren. Tu nato najdem presenečenje -julijski ušivec, ki ga do sedaj na krvavškem področju nisem našel.Med podrastjem cveto platanolistna zlatica,najdem celo belkasto ročico in srčastolistni muhovnik,polno je glavičastega repuša. Pod lovsko kočo se pase celo čreda govedi. Tu jih še nisem nikoli videl. Višje jih ni bilo.Planino Korn kar nekako preskočim. Že takoj na začetku planine Košutne pa moj cilj-ogromna rastišča kamniške murke. Tu jih še nisem našel.Med njimi pa smiljke. Na planino Košutno pa je polno clusijevega in spomladanskega svišča,najdem celo rastišče dišečega volčina, brezstebelnega jetičnika, alpske velese, najdem rožnati kačjak ,grintavec , lepen , črnoglavko in avstrijski rožnati dežen, jajčarje. Na Vrhu Korena pa najdem prvi cvetoči kamnokreč-skorjasti kamnokreč. V gozdni podrasti sem že prej našel seveda tudi klinolistnega in okroglolistnega.Ostali kamnokreči še ne cveto-drugače tu najdem par vrst od vednozelenega do hostovega.Na grebenu Ježa nato najdem skalno smiljko, mali poponček, perlo,alpsko madronščico.Najdem tudi rastišče hostovega kamnokreča , ki raste na tem območju samo na grebenu Ježa tam okrog tistih jeklenic lepo v senci-seveda še ne cveti.Najdem tudi rastišče vaneža v tisti travni kotanjici na grebenu Ježa.Tu najdem planike, očitno je še prezgodaj, ke nisem ugledal nobene cvetoče-videl pa sem liste. Vanež raste tu samo še na strmih brežinah pod ograjo pri prevalu Razor pod Velikim Zvohom.Ob tlakovani poti na Veliki Zvoh je drugače polno malih zvončic in ostalega malega drobižka-sedaj ne cvete še nič.

Naslednjič pa še na planino Dolga njiva in naprej prek Kalškega grebea na Kalško goro.

Apolonija, zelo lepe so te brkate zvončice, meni drage rožice. Kar šla bi jih pogledat! Branko, ti si pa tako dobro popisal floro na svoji poti, da čakam samo še na slikovni prikaz teh lepot. Včeraj je bila pa množica ljudi vsepovsod, saj jih je na poti na Kamniški vrh kar mrgolelo, kar ni običaj.
Mene pa čakajo danes gore nad Soriško planino, zato tako zgodaj, malo po 4h, zjutraj bedim in pregledujem vašo pošto. Se beremo...., morda še danes.

Je že tu. Zgoraj je 60 slikc.Eno tretjino pa sploh nisem pokazal, ker so bile že objavljene na drugih turah. Zmerom skušam pokazati kar prvič vidim v sezoni in tudi kako rožco s prejšnih tur. Tako se točno vidi kako rožco lahko na turi najdemo.

@ zlatica, Apolonija hvala za ime in potrditev moje rumenke, ki je resnično velecvetna in človeku že na daleč "pade" v oko.
Lp

Nagibam se na črnikasto homulico, prav ali narobe?

d, to je pa majhna uganka. To so lahko mladi poganjki šesterokotne homulice,ki nato cvete rumeno-možno.Črnikasta homulica mislim, da ne bo. Drugače ima črnikasta homulica rdeče plodove, samo zdi se, da bo ta homulica šele cvetela. Taka je tudi žlezodlakava homulica-torej so kar tri možnosti. Če bi bil posnetek bližji bi bilo določanje lažje.

d. Če pobrskaš po netu, dobiš črnikasto homulico (sedum atratum), ki ima tudi lističe rdečkasto obarvane. Ta na tej sliki je podobna tvoji, tako da si ne bi upala kar opustiti to možnost.

http://erick.dronnet.free.fr/belles_fleurs_de_france/sedum_atratum1.htm

Apolonija, nič skrbeti, da nisem obrnila neta po dolgem in počez, vedno poskušam sama poiskati ime rastline, če mi pa ne uspe popolnoma, pa vprašam.

Velkavrh, slika žal ni moja, jo je slikal oče, zato sem tudi jaz bom "tako-tako", malo v dvomih, katera izmed njih. Ena izmed homulic. Pika.

Mi ni toliko pomembno da zagotovo najdem pravo ime, gre bolj za to, da malo raziskujem in se učim, potem mi pa domači "nosijo na kup rože" in me sprašujejo katera je, in se brksanje začne. Hvala vam.

Ja, Apolonija, tvoja slikca z neta pa prepriča-res je črnikasta homulica.Jaz te slikce na netu nisem našel-sem pa iskal.

Prosim poglej mojo kobulnico št. 37 in 38. Edine to ne znam določiti.

Sedaj pa nekaj cvetlic z gora iznad Soriške planine (Možic, Lajnar, Slapnik, Dravh). Pozdrav

Brane, kar se homulice tiče, jaz dopuščam možnost, da je tudi katera druga, kot si napisal, lahko pa je tudi črna.

Kobulnica? Misliš, da bi lahkbila navadna kumina (Carum carvi)? Poglej cvet in liste.

https://www.google.si/search?q=carum+carvi&biw=1280&bih=939&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=WquNVYXYIIboUuvNr-gL&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgrc=Jq_ickslTZ_DZM%3A

https://www.google.si/search?q=carum+carvi&biw=1280&bih=939&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ei=la2NVaaoE4m7UeTsgdAE&ved=0CAYQ_AUoAQ#imgrc=wiQcU3JvClqnQM%3A

zlatica -srečnica !

št. 1-pravilno
št.4-verjetno bo kar prav-bavarski kobulček.Imamo še kranjskega , ki pa je manjši in bolj belo obarvan.
št.15,16-ne bo skalna smiljka.Ona raste višje in v skalnih špranjah. Njena rast je gručasta. Edino to dobro ločim. Najpogostejša je koroška. So si pa smiljke-te z enakimi velikimi cvetovi po cvetovih zelo podobne.Po vrtovih imamo tisto z srebrnimi listi. To vrsto pa sem zadnjič videl v naravi na Velebitu.
št. 17-črnikasti rman
št. 35-mnogolična suholetnica
št.36-39-letos jih še nisem videl
št.40-tudi cvetoče turške lilije še ne,cveteti začne kasneje kot kranjska.
št.45.-arnika je postala zelo redka -ravno v četrtek sem opazil starejšo gospo, ki je trgala vrbolistnega primožka.Ko sem jo vprašal za kaj ga bo imela , je rekla , da nabira arniko.Že večkrat sem opazil, da arniko mešajo s primožkom. Sicer pa je arnika zaščiten ain se je ne sme trgati.
št.47-čašastih sviščevcev je več vrst-jih ne ločim, pri resastem je lažje ,ker je samo eden
št.48,49-to bo planinski slanozor-Silene alpestris.Pri imenovanju in prepoznavi teh belih cvetk je rahla zmeda. Imamo še enega planinskega slanozorja -Heliosperna alpestre.Vem, da eden ima zelena stebelca , drugi rahlo rdečkasta. Peter Strgar ga je že predstavljal.Slanozorji imajo ta izrazite zobčke na venčnem lističu .Bolj v skalah pa raste nizka lepnica -Silene pusilla in skalna lepnica -Silene rupestris.Slanozor je tudi večji po rasti.Je zelo pogost.
št.51-54-brkate zvončice pa nekako nikoli ne najdem ai ne zaznam.

L.P.

Apolonija, mislim, da navadna kumina ne bo. Po cvetju so si te kobulnice vsaj na prvi pogled slične. Ima čisto drugačne liste.Vonj listov pa je bil po teh dišavnicah.Bom pogledal še pri Petru Strgarju v njegove cvetne albume. Večkrat si pri prepoznavi pomagam z negovim znanjem.

Branko, hvala ti za tako obsežen in kvaliteten odgovor. Lepo si me pogladil po srčku, ko si mi me imenoval srečnica, saj sem se včeraj tudi tako počutila, ko sem sploh prvič naletela na avstrijskega divjakovca in letos prvič na murke. Da ne govorim o okroglolistnemu kamnokreču, ki nam ga ti vztrajno predstavljaš, tako da je bila moja radovednost že na vrhuncu, kdaj se bo tudi meni pred oči postavil v naravi in tokrat sem ga le ugledala. Glede smiljke sem vedela, da mi boš pomagal z določitvijo, za skalno sem jo pa določila zato, ker sem en tak primerek videla tudi na skali-le slikala je nisem-. Lilije so bile kar v izobilju, turške bodo v polnem razcvetu v dobrem tednu , pod Lajnarjem jih je veliko, kakor tudi arnik na spustu z Lajnarja na Dravh. Slanozor-lepnica, to še vedno ne vem dobro, kajti na 48-49 so se mi zdeli stebli bolj mehki, ne rjavočrni, kot sem bila navajena pri slanozorju,zato sempomislila na nizko lepnico-Silene pusilla moram pa reči, da sem opazila eno zmedo (kot praviš tudi ti) v literaturu okoli teh imen lepnica-slanozor (Silene-Heliosperma),o tem pa kakšno vprašanje drugič, ko se bom še malo bolj poglobila v to-vsaj zame- "zmedo". Brkate zvončice so pa tudi mene razveselile v živo prvič, verjetno jih je priklicala Apolonija zadnjič, ko jih je našla na Pustem rovtu.

Kako lepo razvajate s planinskim cvetjem. Česa vsega še nisem našla in videla, okroglolistni kamnokreč in vanež sta čudovita, prvič ju vidim, tole si moram obvezno iti pogledati na Soriško planino.

Zlatica, kot vem in sem bila ves čas prepričana sta Silene alpestris in Heliosperma alpestre istopomenki za planinski slanozor/alpsko lepnico. Kot opažam, imajo mlajša stebla bolj zeleno, starejša pa lahko rdečkastorjavo barvo.

-Je bavarski zali kobulček. Razlika med kranjskim: bavarski ima večji kobul in dolžina listov ogrinjala je pri bavarskem zalem kobulčku daljša od kobula, pri kranjskem ne.

-27 taka semena ima gorski jelenovec (Laserpitium siler)



Brane, za kobulnico še pogledam, ker so mi listi znani in me zanima.

Poznate take sorte rožic?

otiv, kje pa si našel slano? Te je dobila nevihta?

Toko je bilo v jutru vrh Velikega Draškega vrha na minuli praznični dan. Na Pokljuki je bilo samo +2 stopinji.

Sonce je zdaj najvišje, tako da je bilo hitro konec slane in cvetje se je pokazalo v najlepši luči, zame pravo veselje. Že dolgo ni bilo tako lepo v gorah.

Meni gre predvsem za motiviko, da slika prikaže ta gorski čar cvetja in še koga prepriča, da še sam pride pogledat cvetoče lepotice, ki jih v dolini težko srečamo.

Prvo nekaj dvojčkov ali dvojčic.

Alpski ranjak na sto in en način.