Katera rožca je to?

Letošnja

Pozdravljeni!
Mislim, da sem izraz "izbrazdani" povzela po Velkavrh-u; in ga res ni v nobenem priročniku. V knjigi Alpsko cvetje Slovenije" Vlado Ravnik piše, da je nasršeni kamnokreč podoben sinjezelenemu, loči pa se od njega po skoraj ravnih listih, ki so pri sinjezelenem upognjeni navzdol. Cvetna stebla so zgoraj manj gostodlakava kot spodaj.
Če pozorno pogledam moja kamnokreča, sta oba nasršena.
Otiv; v soboto sem šla od Podvežaka mimo l.k. in pod Lastovcem na pl. Stare stale, pa potem na Vodotočnik ter se po vzponu na Desko preko Lastovca vrnila na Podvežak. Na Vodotočniku je pastir, ki ima kočo odprto do sredine avgusta.

Še ena "neznanka" s včerajšnje Pece

@primoza, to bo eden od sviščevcev, saj poznamo čašastega, avstrijskega in nemškega. Za točno določitev je potrebno fotografirati tudi čašo cveta in seveda so še druge podrobnosti, ki pa že presegajo moje znanje.

Danes pa na prijeten pohod na planino Korošico nad Ljubeljem.

Kati, praviš, da si "izraz "izbrazdani" povzela po Velkavrh-u; in ga res ni v nobenem priročniku". Lahko, da si ime povzela po Velkavrhu, ker je že kakšen kamnokreč tako poimenoval. Moram pa poudariti, da je izbrazdani kamnokreč naše botanično ime za Saxifrago exarato, čeprav ga v svojih priročnikih nisi našla. Ima pa veliko podvrst, pri nas rastejo samo 3, ki sem jih zgoraj navedla. Nič hudega, če napišeš ime vrste (izbrazdani kamnokreč) in ne podvrste (kranjski ali muškatni ali črnoškrlatni). Narobe pa je, če ne gre za to vrsto, ampak za drugo. Če ne gre za izbrazdanega, ampak za, na primer, za nasršanega.
Joj, ne vem, če sem bila razumljiva.?
Saj ni tako pomembno, sem pa tudi jaz tako kot Zlatica menila, da je tvoj drugi kamnokreč sinjezeleni. Če so lističi, kot citiraš prof. Ravnika, upognjeni, laže ustvarijo izgled rozete/rožice in ne samo "trave"

Lep dober večer voščim . Dva dni nazaj sem se potepala v Visokih Turah in fotografirala nekaj vrst cvetja, določevanje mi pa ne gre najbolje. Prooosim za pomoč, vse je fotografirano na višini med 2600 in 3200 m. Hvala in pozdravček vsem!

Gita tudi jaz sem te rože našel na Visokih Turah kako leto nazaj.

Tako naj bi bilo:
1.vsekakor smiljka
2. kranjski kamnokreč-spada med izbrazdane
3.črvinka ali popkoresa-težko določim
4.sivi grint-Senecio incanus-pri nas ga nisem našel
5.spada med male svišče
6.ta mali svišč je še posebej zanimiv.Bolj je podoben trebušastemu kot snežnemu.Oba imata take napihnjene trebuščke.Snežni raste tudi pri nas -sam ga še nekako nisem določil.
7.-zvezdasti kamnokreč-letos ga še nisem videl.

Gita, a iz Albanije pa kar v Visoke Ture? Vsekakor si nas razveselila z lepim visokogorskim cvetjem.
Branko je že vse lepo določil, le pri 6. bi dodala, da vse kaže, da gre za snežni svišč, saj ni videti značilne zelo napihnjene čašne cevi, kot jo ima trebušasti svišč. Pa še ena malenkost pri 2.- kranjski kamnokreč spada med izbrazdane k., muškatni je eden od izbrazdanih..kar smo v zadnjih komentarjih že obdelovali.lp

Gita, lepe rožice si našla. Sivi grint se mi zdi posebno lep in nizka milnica tudi. Mimogrede, spomladanski svišč bi tudi še lahko cvetel poleti.

velkavrh, spet prehitro tipkaškranjski kamnokreč ne spada med muškatne, ampak med izbrazdane. Tja spada tudi muškatni.

5- ne morem čisto zanesljivo trditi, ker se čaše slabo vidijo, da je bavarski svišč. Bavarski svišč ima namreč zelo temno čašo.
6- Tebi se zdijo čašne cevi zelo napihnjene? Meni ne. Mogoče slabo vidim. Se ne bi odločila za trebušastega. Poleg tega, a res nima nobenih poganjkov brez cvetov??

PS: očitno sva z Zlatico istočasno tipkali

Včerajšna bera s poti-Stara Fužina, korita Mostnice, Voje ,planina Uskovnica.Rudno polje.

Sviščevci? Tukaj se v glavnem pogovarjamo o resastem, čašastem, avstrijskem in nemškem sviščevcu. Jih je še več vrst in vsaka vrsta ima še svoje podvrste. Ker nismo biologi, je zame kar dovolj rodovno ime=sviščevec. Sicer pa z resastim nimamo problemov, a ne, pri ostalih treh pa pogledam čašo. Zareza med zobci pri nemškem in čašastem sviščevcu je ostra in lahko zgleda kot črka "V", pri avstrijskem pa "U". Čaša čašastega ima dlačice, nemškega jih nima. Tako si na hitro pomagam. Če je imenovanje potem pravilno, je pa že druga zgodba.

Vroče, vroče...pa je najboljše doma se "hladiti" ob urejanju fotografij cvetja in prebiranju na forumu "katera rožca...".
Pokažem Vam še nekaj rožic iz mojega potepa po cvetočih planinah nad Podvežakom.

Da se malo pozabavam z našimi rožicami preden pobegnem kam nad 2000m.

kati1909 me veseli, da si se pridružila naši kompaniji.Pa začnimo:

Št.1,16 in 17. O škržolicah smo že razpravljali. Vkolikor jih dobro ne poznamo jih je težje določiti. Ne bomo imeli težav pri kosmati, porovolistni,dolgodlakavi-je nekako najnižja po rasti in je izredno svetlorumene barve.Lahko pa jo zamenjamo z belkasto-to se mi zdi , da še nisem našel. Lepa je oranžna škržolica, ki pa jo v naravi še nisem videl-samo gojeno. Pri zajčistolistni pa bi imeli že probleme-lepo je predstavljena na botanični poti na Črni prsti.Pri tvojih slikcah pa je težko reči ali je alpska ali sinja. Pri alpski piše sledeče-ovojkini listi pod koškom so dolgodlakavi,pritlični listi so suličasti in celorobi,zlasti po robu dlakavi.Torej pri prepoznavi moramo dobro posneti tudi liste po steblu in spodnjo listno rozeto ali liste.

Škržolice so nenazadnje -vsaj alpske in sinje zelo podobne po cvetovih otavičem ali jajčarjem, pa še zlate dimke bi lahko šteli zraven.


št2 in 6.-bolje je napisati samo glavinec, če nismo sigurni o vrsti.Zgleda kot navadni, ki ga najdemo tudi po dolinskih travnikih. Pri njih je zelo pomembno, da točno posnamemo cvet in koške pod cvetom.

Rožnordeči dežen je lahko obarvan od bele barve do močno rozne.

Za popone je bolj pravilno navesti samo ime popon ali sončece. Jaz ločim dobro samo planinskega, ker ima toliko manjše cvetove od ostalih vrst-jajčasti, navadni,velecvetni.

št.21,5 in 25 gre za iste rože -velecvetne črnoglavke.

št.14-zraven imaš živorodno dresen-Polygonum viviparum.

Kati, hvala za "darilo", sem vesela. Z Velkavrhom soglašam in si z napisanim dobila odgovor za neznanke. Po nekaterih sličicah se res ne da točno določiti rastline, ime vrste.

Majhna pripomba na stavek glede glavincev št2 in 6: "Pri njih je zelo pomembno, da točno posnamemo cvet in koške pod cvetom." Glavinci spadajo v družino nebinovk in pri njih so številni cvetovi=socvetje združeni v koške. (Ni to košek/košara pod cvetovi, ampak so cvetovi sami) In ta košek, te cvetove, obdajajo ovojkovi listi, ki lahko imajo različne priveske. In na te je potrebno biti pozoren, ker se po poleg drugih značilnosti tudi po njih glavinci ločijo.

Skoraj bi zamudila to kvalitetno razpravo, še dobro, da sem pokukala sem, kaj se dogaja.
No, sedaj vem, da bo naslednji, ki nas bo razveselil s kakšno sliko rož, Branko, ker je odšel nad 2000 m!. Že čakam...
Do takrat pa eno poznano zvončico, ki sem jo srečala v soteski Čepa in eno neznano močvirnico. Morda jo pa bo kdo prepoznal. lp

Brane; hvala za prijazno povabilo oz. sprejem, predvsem pa hvala za tvoje "botanične" pripombe.
Želim ti lepo in varno pohajkovanje nad 2000 m.
Samo ena pripomba tebi; na sliki 14 je poleg zvončice živorodna dresen.
Tudi tebi Apolonija hvala; sem se odločila, da pri imenovanju rožic ne bom uporabljala pridevnikov dokler ne "izpopolnim" svoje tehnike fotografiranja.

Vi samo razpravljajte o imenih
mene vročina poslala je v klub lenih,
da pa vsaj zaslužim si malo pijače
nekaj gradiva z moje foto igrače...

@otiv

Pustimo klub lenih,
ne bomo o imenih,
naj nas razvedrijo fotografije tvoje igrače
ob kozarcu hladne pijače,
ni ga, ki hoče, da je tako vroče
ampak ker zmoremo, nihče ne joče