Popis foruma / Slovenija / Opći razgovori / Katera rožca je to? / stran 76

Katera rožca je to?

cico19. 02. 2014 21:45:00

Cele pa tak ni v Savinski!! velik nasmeh

Meja je pri Levcu! eek

cico19. 02. 2014 22:02:51

Malo šale ne škodi,
ker koder človek hodi,
je lepo,da hec ga spremlja,
kjerkoli je naša lepa zemlja,
kdor pa rad se kuja,
ta sploh ne ve,kaj zamuja,
se na stara leta vpraša,
a bo kaj obiska imela moja zadnja maša?? velik nasmeh

(+3)

otiv20. 02. 2014 09:30:04

Bravo, pesnik s Savinjske doline,
vidim, da tudi ti imaš rad rime,
le tako naprej, v mavrico poglej,
ob njeni lepoti postaneš čarodej,
palico oziroma svinčnik že imaš,
napisati pa tudi dobro znaš. nasmeh

(+2)

cico20. 02. 2014 09:35:20

Hvala, mojster velik nasmeh

Apolonija20. 02. 2014 10:49:30

cico, Savinjčan, poglej mavrico.

otiv20. 02. 2014 11:15:24

Bravo, profesorica cvetja in tudi fotografije. nasmeh

Apolonija20. 02. 2014 11:22:01

Otiv, hvala. Se ti zahvaljuje tvoja učenka.

velkavrh20. 02. 2014 11:42:15

Že tri tedne sedaj, ko je čas, razvrščam bele nizke gorske rožce. Vmes je tudi kakšna, ki nas razveseljuje po dolinskih gozdovih, na začetku gorskih poti. Meja med nizkimi je včasih relativna.Višina rasti je pogojena tudi s rastnimi razmerami. Kje v skalah bo rožca nižja kot na ugodnejšem rastišču na pašniku. Tudi kakšna bela rožca je včasih rahlo rožno obarvana ali pa ima kakšne drugačne žilice v cvetu.Ravno belih nizkih je ogromno, tako , da sem mnoge izpustil.Med nizke bi spadali tudi kamnokreči, ki jih nisem dal zraven in še kakšen rod.Nadaljeval bom jutri ali še malo zvečer.

Začel bom kar z nam vsem znanim čemažem, ki nas razveseljuje spomladi s svojimi listi kot špinača ali solata.

Nadaljujem s podlesno veternico, ki jo je spomladi polno povsod po dolinah in po višje ležečih gozdovih.

Bolj poredko bomo našli podobno polžarko ali pa jo sploh ne bomo med podlesnimi veternicami opazili. Ta je bila na poti na Tolsti vrh kmalu za Gojzdom.

V dolinskih gozdovih in tudi višje v gozdu opazimo neznatno rožico-dvolistno senčnico.

Seveda ne moremo mimo navadne marjetice-ta je že letošnja.

Ta beli kupček pa je rasel lani kar na našem dvorišču.

V sredogorju in visokogorju pa jo nadomesti marjetičnolistna nebina. Ima višje steblo in večji cvet.

Veliki pomladni zvonček ali kronca po domače . Tega najdemo tudi malo višje , ne samo po dolinah. Oba pa imata svoje rastne zahteve, Sta pa oba zaščitena-praviloma jih ne smemo trgati.

V gozdovih tudi po dolina in nato po višjih gozdovih pa srečamo to rožco, ki spada med kobulnice-navadni ženikelj.

Nekako med čemažem pa vidimo to belo rožco-to je trilistna penuša. Ugaja ji vlaga.

Veliko je tega belega cvetja pri trilistni penuši. Penuš je še več vrst.

Nekako na tem območju bomo srečali šmarnice. Lepo dišijo, pozor so zelo strupene-ne smemo liste pomešati s čemažem.

Dvolistni vimenjak najdemo tudi v dolinskih gozdovih in tudi višje.Imamo še zelenkastega.

Tu je dolgolistna naglavka-tudi najdemo v nižinskih gozdovih in tudi višje.

(+2)

Apolonija20. 02. 2014 17:19:13

Brane, še malo malih belih. Verjamem, da jih (kljub slabim posnetkom) poznaš. (Kranjski zali kobulček, močvirska samoperka, enocvetka in alpska krešica) Lp

(+2)

otiv20. 02. 2014 18:22:28

Cvetje v pomladi,
vsi ga imamo radi,
saj daje nam novih moči,
da lažje dočakamo čas majskih noči. nasmeh

(+3)

Apolonija20. 02. 2014 19:34:36

Kuku, otiv! Pa ti si pravi čarovnik, da ustvariš nekaj takega. Kako lepo zgledaš sredi rožic.

(+1)

cico20. 02. 2014 19:46:44

Domnevam, da nekaj praznuješ.... zmeden

Tak kolaž pa ni vsakdanji, zato Vito, še na mnoga leta, na mnoge poti, na mnoge
pesmi, na vse najnaj!
Če sem se pa zmotil, pa nič ne de, naj bo
za nazaj in tudi za naprej velik nasmeh

(+1)

cico20. 02. 2014 19:54:15

Apolonija, bravo na odlične posnetke,
čestitam!!! velik nasmeh

(+1)

otiv20. 02. 2014 21:29:37

Apolonija, računalnik vse uredi, le kam klikniti mi včasih dela skrbi. velik nasmeh

cico, praznik imamo lahko vsak dan, če dragi osebi sežemo v dlan. nasmeh

(+1)

velkavrh20. 02. 2014 22:30:09

Nadaljujem zjutraj začeto.

Že na začetku smučišča Zelenica tako rasteta eden zraven drugega.

Tak je pa beli repuh na začetku junija. Ko pa semeni pa ni več nizek.

Sredi aprila pa najdena bela vijolica na Sv. Lovrencu nad Bašljem.

Alpska mastnica ima rada vlago. Kjer polzi malo vode je še najrajši.

Najmanjši alpski zvonček je skoraj bel-ti so z Zelenice.

Črni teloh srečamo tako po dolinah kot tudi precej visoko.

Beli slizek bi že lahko uvrstili med visoke bele rože.

Repnjakov je več vrst -to je precej pogost alpski repnjak , ki ga srečujemo kot v sredogorju in visokogorju.

Res prelep bel klopčič z Velikega Zvoha.

Belega drobižka je na meliščih kar nekaj-prednjači avstrijska črvinka.

Vmes najdemo malo kobulnico-alpsko jelenko.

Alpska velesa pa ima rada sonce -je pogosta.

Kernerjev mošnjak pa bomo našli v skalah tam okrog Triglava.

Clusijev petoprstnik-dokaj pogost-ljubi skale.

Takoj pod kočo na Črni prsti je obsežno rastišče.

(+2)

Apolonija21. 02. 2014 08:53:48

Brane, lepo in poučno. Imaš tudi živorodno dresen, ki je bela?
Otiv, ja, le kam klikniti, to je zdaj vprašanje. lp

(+1)

velkavrh21. 02. 2014 23:16:57

Gre za živorodno dresen, pomešal sem ju.

Ta pa je res kačja dresen. Je nežno rozne barve.

velkavrh22. 02. 2014 06:46:03

Danes pa naše modrinke, ki jih imam pripravljene že nekaj tednov.Vmes se bo pomešala še kakšna malo bolj vijolična.

Sedaj bo prav kmalu tudi po dolinskih gozdovih polno navadnega jeternika.

Že sedaj najdemo vijolice, ki jih je polno. Je več vrst.

Dobro ločim le dišečo vijolico-prijetno diši in ima najmočnejšo barvo.

Nekako od šesto metrov nadmorske višine že najdemo na pašnikih in na svetlih mestih ob gozdnih poteh velecvetno orlico. Od orlic je najvišja in najbolj svetla.

Ta je z vznožja Kamniškega vrha.Imamo še navadno orlico-Aqvilegia vulgaris, ki pogosto raste med velecvetnimi-Zelenica.

Ta je pa s planine Jezerce pod Krvavcem.V zahodnih Alpah je tudi alpska, ki jo pri nas ni.

Višje na Krvavcu pa raste bolj intenzivno obarvana in nižja po rasti bertolonijeva orlica.Podonna po rasti je še črnikasto vijolična-je zelo temno obarvana.

Nekako v gozdu in tudi proti sredogorju in tudi višje pa najdemo lepe gozdne krvomočnice.

Edino travniške krvomočnice imajo še bolj modro barvo-svetlo modro-ostale ne.

V času Velike Noči cvete po naših dolinskih logih navadni pljučnik-tudi zdravilna rastlina.

Višje pa bolj poredko najdemo dolgolistni pljučnik , Ta je z LIpance.

Proti jeseni pa je po dolini polno navadnega potrošnika ali cikorije.

Na naših travnikih pa je vse manj razprostrte zvončice, ki jo najdemo tudi višje.

Prehajamo bolj na vijolično stran-koprivasta zvončica -je pogosta po dolinah in tudi višje.

Tudi po dlinah in višje najdemo klopčasto zvončico.

Sedaj gremo pa z zvončicami v sredogorje in visokogorje-to je lanolistna ali karnijska.

Polno oje ob našig gorskih poteh rušnate zvončice.

Je spodaj na smučišču Zelenica pa je polno scheuczerjeva zvončica . Je zelo pogosta .

Trebušasto zvončico pa skoraj ne moremo pomešati.

Kraljica naših zvončic pa je zoisova zvončica.

Za njo pa je že treba iti malo višje-ljubi skalne špranje.

Spomladansko torilnico bomo kmalu našli. Jaz vem za rastišče samo na Ljubelju.

Lepi so nasadi grenkih ali navadnih grebenuš. Jih je treba kar poskusiti in po grenkobi jih določimo.

Navadna črnoglavka-tudi okoli naših domov .

Travnolistno peruniko najdemo tudi v nižinah-zaščitena.

Prelepa je endemična bohinjska perunika-ta je s Komarče.

Včasih najdemo mnogolični volčji bob-samo ta barva je v naravi-izpod Pristovskega Storžiča.

Preobjede imajo rade vlažno rastišče-ta je ozkolistna iz Doline Triglavskih jezer.

Zanimiv je cvet te rožce -ta je s Krasa.Travniška mrska čebulica-že dcvetela-endemična .

Sredogorje in nato visokogorje pa je se nam ponuja pravi raj modrine-planinska spominčica.

Te so srčastolistne-so najsvetlejše in najnižje.

To je pa navadna mračica-po steblu ima listke.

Navadni alpski zvonček-Ta je z Zelenice.

Najvišje visoko v skalah pa najemo triglavsko neboglsnico-za njo se pa je treba kar potruditi-Ta je z Vernarja.

Nekako so mi ostali še svišči. Od velikih modrih imamo tri-clusijv , kochov in froelichov. Ta je clusijev, ki ga prav težko ločimo od kochovega.

Froelichov pa cvete pozno poleti, ostala dva že zgodaj spomladi . Clusijevega najdemo celo kopno sezono različno visoko.

Navskrižnolistni svišč je drugačen in ga bomo našli na gorskih pašnikih v sredogorju-Ta je s Kriške planine pod Krvavcem.

Že v dolini pa proti jeseni najdemo prelep svilničasti svišč ali svečnik.

Nižjih sviščev pa je več-že na 800 m najdemo spomladanski svišč-primer pašniki Stiške vasi.

Med sviščevci pa je samo resasti prelep moder-cvete celo jesen.

Lep šopek spomladanskega. Pozneje dodam še triglavskega.

Sem bi nekako še prištel pirenejsko zmajevko. Prav pogosta ni. Velliko sem jih videl lani napoti z Vogla na Spodnjo Komno.

Navadni gadovec-vidimo ga tudi ob cestah.

Velikocvetna črnoglavka, včasih se obarva tudi rozno.

Tu se dobro vidi razlika med spomladanskim in triglavskim. Triglavski ima lističe spodaj stisnjene v rozetico.

Lep je dolgocvetni jeglič, ki malo vleče na modro.

Med moder drobižek vsekakor sodijo jetičniki-ta je barrelierov, ki ni najbolj pogost.

Vrednikov jetičnik.Našel sem še skalnega tam na planini Ovčariji.Pri nas se najde še alpski, ki pa ga ne poznam.

Navadno njivno zrcalce-izredno redek plevel na žitnih poljih.

Apolonija22. 02. 2014 08:43:41

Brane, hvala! Res je lepo videti rožice po barvah. Golostebelno mračico jaz bolj redko srečam. Kako pa ločiš clusijev svišč od kochovega?
Tista kraška neznanka je, po moje, že skoraj odcvetela travniška morska čebulica, ki je tam endemična-Scilla litardierei. Lp