Katera rožca je to?

Škrlatna murka je čudovita,
njenemu vonju ni favorita.
Barve cveta se prelivajo,
v nepozabno sliko zlivajo.
Res je to nagrada za oči,
naj še velikokrat se ti to zgodi.

Od tvojih najdenk še nisem v naravi srečala: 1, 13; za 5 in 6 pa ne vem. Tudi jaz sem na Mangartu prvič videla plazečo sreteno in modro milje.

"V Sloveniji rasteta samo dve vrsti netreska: navadni (Sempervivum tectorum), ki raste večinoma v zahodni Sloveniji, in juvanov netresk (S. juvanii), ki je doma na Donački gori in Reseniku v vzhodnem delu Slovenije. (prof Bavcon)" Iz tega sklepam, da je gorski netresk (S.montanum) podvrsta navadnega. Juvanov cveti rumeno in je naš endemit.

Spet sem izvedel nekaj novega, hvala
Netreska je okrog Savinjske ogromno,
če ga vsadiš v dolini, zraste zaradi
pogojev tudi do 5x večji kot v skromnih
rastiščih v hribih! Pozdrave vsem!

Apolonija, imaš prav -bo šlo kar za navadni netresk, ki pa mu je po cvetu in rozeti in steblu gorski zelo podoben, samo, da ima steblo bolj na rdeče obarvano in cvet je nekako bolj živ.Je pa to mejni netresk s sosednjo Avstrijo-v Sloveniji ni potrjen.Do zdaj pa sem ga našel samo kmalu iz vasi Soča, ko sem šel od tu na Bavški Grintavec po skalnatem terenu pred opuščeno vasico na vrhu, ko se svet poravna in pridemo iz gozda.

Brane, morda pa si odkril gorskega. Lp

Po dolinskih gozdovih je že vse polno navadnega jeternika, žafrana, tevja,črnega teloha, trobentic,že prve vijolice, pljučnika -po domače velikonočnice,lapuha in oboje vrste zvončkov. Danes sem našel že grmiček cvetočega drena, ki je poleg leske in mačic sploh prva cvetoča drevnina v naših gozdovih.Na vrtu pa že cvetijo prvi pleveli-poleg perzijskega jetičnika tudi njivski mošnjak.

Da bomo lažje dočakali prve letošnje gorske rože še nadaljevanje mojih top deset, dejansko pa bi jih bilo lahko tudi sto.

Narava nikoli ne počiva,
kakor ne moja duša iskriva,
ki vedno išče kaj lepega,
včasih tudi očem kaj skritega.

Lepo otiv, žanjevca pa letos še nisem videl, reso sem.Bo treba iti malo proti Primorski, tam cvete že marsikaj.

Hvala Brane!
Žanjevcu mi po domače rečemo zajčki. To sem podedoval po moji mami, ki je tudi rada imela cvetje. Domača imena so mi vedno bolj pri srcu, le vseh ne poznam, kar pa ni tako pomembno. Mene veseli predvsem narediti čimbolj prijeten posnetek za oči, kar danes ni več tako težko ob vsej tehniki, ki jo imamo. Včasih mi pa tudi kaj spodleti.

Spet lepi posnetki dveh mojstrov! Apolon je čudovit. Tudi jaz še letos nisem videla žanjevca cveteti. Mi smo mu pa pravili rdeči in rumeni petelinčki. lp

Res lepo!

Še malo nadaljevanja top deset.

Narava se prebuja. Danes sem šel okoli posestva Brdo. Opustošenje v gozdu je res veliko in jih na veliko že čistijo, samo na samem posestvu za ograjo se nič ne dogaja. Pri pritoku Belce so veliki zvončki v polnem cvetju,navadnih kalužnic še ni. Našel pa sem beli repuh.

Kot sem že rekel, da bi jih bilo lahko tudi sto najljubših, pa bi jih še dvesto zraven lahko dal. Pogled po cvetočih gorskih poljanah mi je zelo ljub, čeprav pred dolinskimi tudi ne bežim.Kaj je lepšega trenutno kot sprehod tako na brzino v bližnji gozdiček k zvončkom in na bližjo brežino k žafranom in trobenticam. Prebral sem koliko smemo nabrat zvončkov-kolikor jih gre med kazalec in palec , ki ga sklenemo v krog-torej okrog dvajset do trideset cvetkov-dovoljeno.

Malo v razmislek.

http://www.pzs.si/novice.php?pid=9124

Rože v glavnem semenijo poleti in v začetku jeseni, zgodnje pa seveda tudi preje. Nisem pa do zdaj opazil tega ropanja. Žal pa sem že večkrat poleti opazil rovokopače, ki kopljejo korenine košutnika oziroma rumenega svišča. Košutnik je zaščiten. Kot vem, se ga ne da vzgojiti kot nekatere modre svišče. Ves košutnik oziroma encijan, ki ga ponujajo po gorskih kočah kot zdravilno grenčico je potlej narejen ilegalno-ne vem točno kako je res s prepovednjo koriščenja za grenčico.Sem pa že pil marsikater napitek po gorskih kočah od vršičkov mecesna do borovničke.Nabiramo pa tudi rožce za čajčke-jaz razen materine dušice, plahtice, ranjaka nič drugega. Videl sem pa že , da nabirajo vse mogoče-tudi visoki jeglič za domači jegermajster.

Miri, res je vredno razmišljati in, seveda, ukrepati. Menim pa, da slovenski planinci niso tak problem. Bolj so kakšni posegi v naravo, podnebne spremembe, gnojenje tudi nekaterih visokogorskih travnikov z umetnimi gnojili...
Nekateri slovenski vrtnarji bi radi dobili dovoljenje za gojitev naših alpskih rastlin z utemeljitvijo=izgovorom, da bi jih razmnoževali in tako pomagali ohranjati. V ozadju pa se verjetno bolj skriva "tržna niša". Nekateri redki, ki nekaj alpskih rastlin pri nas tudi prodajajo, jih kupujejo v tujini. Kako pa imajo tuji vrtnarji to urejeno, ne vem. Morda tudi s pobiranjem semen, rastlin... pri nas.
Brane, rumeni encijan se res težko goji. Govorila sem z agronomko iz Hmezata/Žalec, kjer ga gojilo in mi je vse razložila. Tam imajo veliko zelišč, lahko si jih ogledaš. "Domačega" pelinkovca pa ne bi pila iz več razlogov: ker ne pijem alkohola, ker ne podpiram ropanja korenik in ker so se že zastrupili, ker so zamenjali rumeni svišč s čmeriko...

Takole pravijo rožice

Prav zato naj občutijo našo prisotnost prek lepih posnetkov. Prevečkat pa tudi vidim, da kako rožco odtrgajo in nato odvržena že pohojena joka na gorski poti.