http://matjaz.skavt.net/Skavtstvo/ORIENTACIJA.htm SONCE: orientiranje z uro. Uro v vodoravni legi toliko časa vrtimo, da nam mali urni kazalec kaže točno smer proti soncu. Kot med smerjo proti soncu in smerjo, ki poteka prek označbe za 12.uro, razpolovimo, tako dobljena smer nam že določa smer proti jugu in severu, ki je v tem primeru za našim hrbtom. Zahod in vzhod sta desno in levo, pravokotno na smer jug-sever.
MESEC-LUNA: luna je Zemljin satelit, ki vsak dan vzide na vzhodu in zaide na zahodu. Ker je njen tir nekoliko sploščena elipsa, vidimo luno v različnih časih različno. Te oblike imenujemo lunine mene ali faze-prvi krajec, polna luna(ščip), zadnji krajec, mlaj. Luno lahko uporabimo za orientacijo, saj je polna luna ob 18.uri približno na V, ob 24.uri na J in ob 6.uri na Z. Prvi krajec je opoldne na V, ob 18.uri na J in ob 24.uri na Z. Zadnji krajec pa je opolnoči na V, ob 6.uri na J in opoldne na V. Vendar se je ponoči veliko boljše orientirati po zvezdah.
ZVEZDE: v jasnih nočeh se najbolj orientiramo po zvezdi severnici. Poiščemo najprej Veliki voz. To ozvezdje stalno kroži okrog nebesnega polja in v naših krajih nikoli ne zaide. Isto velja za severnico. Kot kaže slika, razdaljo med zvezdama zadnje osi Velikega voza petkrat podaljšamo in najdemo močno zvezdo severnico, ki nam določa točno smer proti severu.
ORIENTACIJA S POMOČJO TREH PALIC
Naj se sliši še tako čudno, je ta metoda najzanesljivejša, zahteva pa vedro nebo in veliko časa. Še ena prednost tega je, da ne zahteva kakšnih posebnih pripomočkov, ampak samo tiste, ki jih najdete v naravi.
Potrebovali boste eno nekoliko daljšo ravno palico, dve manjši paličici ali dva kamna in nekaj, s čimer boste lahko narisali krožnico (vezalke, pas s hlač, še ena dolga veja ipd.).
Poskus se začne zjutraj; vsekakor pa pred poldnevom. Kolikor bliže poldnevu boste začeli, toliko manj časa boste potrebovali za zaključek.
Daljšo palico močno potisnite v zemljo, da bo stala pokonci. Prostor okoli mora biti raven. Zdaj eno od manjših palic zapičite natančno tam, kjer se končuje senca daljše palice. Na daljšo palico zavežite vrvico ali pa za to uporabite še eno palico in narišite krožnico v razdalji do manjše palice (glej sliko) in nato čakajte na kakšno uro po poldnevu.
Zjutraj do poldneva se bo senca daljše palice vseskozi krajšala, potem pa se bo začela daljšati. Opoldne, ko je najkrajša, bo kazala točno na sever. Seveda pa ni tako lahko ugotoviti, kdaj je najkrajša. Na koncu se senca spet tako podaljša, da se bo dotaknila krožnice. Takrat zapičite drugo paličico v točko, kjer se je senca dotaknila krožnice. Linija, ki jo povlečete med prvo in drugo paličico, kaže linijo vzhod-zahod.
Dobro bi bilo, da redno označujete točke, ker bosta katerekoli dve točki v enaki oddaljenosti od večje palice oz. linija med njima, kazali linijo vzhod – zahod. To je predvsem koristno, ko je nebo malce oblačno in ne morete označiti vseh točk.
ORIENTACIJA S POMOČJO SONCA
Pri nas je sonce vsak dan v letu ob 6.00 zjutraj na vzhodu, ob 12.00 na jugu, ob 18.00 pa na zahodu (na južni polobli je podobno, samo da je ob 12.00 sonce na severu). Če sonce vzide pred šesto uro zjutraj, je to nekaj stopinj bolj severno od vzhoda, ob šestih pa pride točno na vzhod. Če pa vzide nekaj po šesti uri, pozimi je to nekaj stopinj južneje od vzhoda, ne moremo natančno določiti točne smeri vzhoda.
Isto se dogaja z zahodom sonca. Sonce je ob 9.00 uri točno na jugovzhodu, ob 15.00 pa na jugozahodu. Torej je opoldne točno na jugu! Pri tem morate še posebej paziti na poletni in zimski čas! Poleti morate dodati ob recimo dvanajstih še eno uro zaradi poletnega časa.
Stran neba Čas Čas
(zimski čas) (poletni čas)
-Vzhod - 6.00 - 7.00
-Jug -12.00 -13.00
-Zahod - 18.00 - 19.00
-Sever Ne vidi se! Sonce je pod obzorjem
ORIENTACIJA S POMOČJO SONCA IN URE
Smer juga lahko zagotovo ugotovimo, če je vreme sončno in imamo pri sebi uro, ki kaže točen čas. Uro postavimo na svojo dlan v vodoravni položaj in jo obračamo toliko časa, da je mali kazalec obrnjen v smeri sonca. Nato razpolovimo kot, ki ga manjši kazalec oklepa s številko 12. Črta, ki razpolavlja ta kot, nam, če jo podaljšamo, kaže v smer proti jugu. Na drugi strani je torej sever.
Nekaj primerov:
Ob šestih je sonce natanko nad vzhodom. Če manjši kazalec usmerimo proti soncu in prepolovimo kot med njim in številko 12, dobimo smer jug.
6.00 zjutraj
Podobno je tudi ob 9.00 ...
Enako je računanje ob 13.30 popolnoma zanesljivo …
POZOR! Tako kot pri vseh računanjih strani neba, morate tudi tukaj paziti na zimski in poletni čas. Poleti morate namesto številke 12 uporabljati številko 1 (13.00)!
ORIENTACIJA S POMOČJO ZVEZDE SEVERNICE
Orientiranje po zvezdi Severnici je možno ob jasnih nočeh. Ta najsvetlejša zvezda, se vedno nahaja na severu. Najlažje jo najdemo s pomočjo ozvezdja Velikega voza (Veliki medved). Tega ozvezdja ni težko razločiti na nebu, ker je sestavljeno iz sedmih jasno vidnih zvezd, razporejenih v obliki voza (štiri kolesa in oje). Ko ste našli to ozvezdje, njegovi zadnji dve zvezdi spojimo z namišljeno črto, ki jo podaljšamo za približno petkrat. Na koncu te črte bomo našli zvezdo Severnico. Nahaja se v ozvezdju Malega voza (Malega medveda) in zvezda, ki najsvetleje sije, je tista, ki jo iščemo.
ORIENTACIJA PO LUNI
Po vedri noči lahko smer severa določimo tudi s pomočjo Lune.
V prvi četrtini meseca je svetli polkrog podoben črki D, vzide okrog poldneva, ob 18.00 pa se nahaja na jugu.
Polna Luna, cel krog je vedno nasproti soncu, vzide na vzhodu takoj po zahodu sonca, okrog polnoči je na jugu, zjutraj pa je na zahodu.
V zadnji četrtini meseca je luna podobna črki C, vzide ob polnoči na vzhodu, okrog šestih zjutraj pa je na jugu.
Mlaja ne vidimo.
ORIENTACIJA S POMOČJO NARAVNIH POJAVOV
Ko vsi zgoraj našteti načini odpovedo, nam še vedno ostane narava – tisto, kar nas obdaja in ni odvisno ne od vremena in ne od letnega časa. Vendar pa tako ugotovljena smer neba ni nujno pravilna zaradi terena. Kadar rečemo, da ni nujno pravilna, mislimo na razne primere odstopanj, ki so odvisni od vetra, ali se kraj, kjer stojimo, nahaja za hribom ipd.
Na kakšne načine se lahko orientiramo:
• po drevesnih štorih (ostankih podrtih dreves): letnice (črte, ki kažejo letno rast dreves) so ožje (gostejše) na severni strani in redkejše na južni strani štora.
• po mahu: na s
everni strani drevesnega debla je praviloma deblo bolj obraščeno z mahom kot na južni strani, vendar pa je to odvisno tudi od vlažnosti okrog drevesa. Bolje bo, če preverite več dreves, ker boste tako težje zgrešili.
• po drevesni skorji: poleg tega, da
je bolj obrasla z mahom, je drevesna skorja na severni strani dreves bolj hrapava in temnejša, pogosto je polna raznih glivic, medtem ko je južna stran gladka in svetlejša.
• po krošnjah dreves: krošnje dreves so ponavadi na južni strani bujnejše, kot na
severni.
• po snegu: sneg vedno hitreje kopni na južnih obronkih, dlje pa se zadrži na severni strani.