V soboto me je zopet »potegnilo« na parkirišče na planini Podvežak, kjer je bilo zjutraj že prepolno jeklenih konjičkov, prešerno razpoloženi fantje pa so zaupali, da imajo turnir v nogometu na planini Korošica; mi smo jo za spremembo ubrali najprej proti Tolstemu vrhu (odcep od smeri Korošica-Molička peč je na novo lepo označen); proti sedlu smo se po uhojeni prečni stezi vzpenjali družno z mlado družino iz Holandije; treba je bilo obuditi malo angleščine in kaj hitro smo se sporazumeli, da ji bomo olajšali iskanje poti po zemljevidu, če gredo kar z nami; bili s(mo)o navdušeni nad razgledi z vrha Deske (tudi mene je fasciniral pogled na Konja in Rzenik ter predvsem grebenski prehod na Korošico), pa s Tolstega vrha na drugo stran, nato smo se po strmi a dobro vidni stezici spustili kar nekaj višincev do Vodotočnega jezera in za kočo nadaljevali, sprva po položni, kasneje pa tudi postopno bolj strmi, že markirani poti do praga pod Lučkim Dedcem; prestop praga je odprl čudovit pogled na res lepo, zeleno planino Korošico pod nogami, v ozadju z Ojstrico, katere vrh se je sicer pretežno skrival za meglicami, medtem ko se je nad grebeni proti mali Ojstrici kazala povsem jasno nebo, na ravnici pa polno planinskih zanesenjakov - pohodnikov v različne smeri in na nogometnem igrišču veselo in živahno kot, da igralci turnirja niso pred tem prehodili že nekaj višincev; tu smo se ločili od naših novih znancev, ljubiteljev gora (obiskali so že Pireneje, Dolomite, Švicarske Alpe, sedaj še naše KSA), saj so zagotovili, da se ne bodo več »lost« ob povratku, nas pa je pot vodila še seveda do »bisera«, res lepe Moličke planine s Kocbekovim zavetiščem ter kapelico in pod Velikim vrhom nazaj na izhodišče; krasno izživet dan, lepa krožna pot, ja Geppo naslednjič pa po tvojem predlogu
; lp