Včeraj sem obiskal domače na domačiji Matizovec, kjer me je gospa pogostila s čajem Materine dušice in Rmanom.Veliko smo govorili o vremenu nekoč, času, ko so Stari Ljubelj za silo še z vprego plužili, kajti tunel se je gradil l. 62-64, življenju na tej višini, zimah...Po vojnem času so lastniki žag poleti spravili les do Sp. Ljubelja in s tem zaslužkom živeli čez celo zimo, kar je sedaj zaradi državnih davkov nemogoče.Kvaliteta paše in posledično mleka je tu neprimerno boljša, ker tudi zaloge mrve za zimske dni samo parkrat v poletju kosijo, da rože sploh lahko zrastejo, ki dajejo krmi posebno kvaliteto.Pozimi je Matizovec povsem zaščiten severnega vetra z bariero Velikega vrha, ko pa potegne Rus iz vzhoda, jim mraz seže do kosti.Tako je dnevno delo na žagi zaradi mraza izredno izčrpno za telo, neprimerljivo z našimi samo dnevnimi zimskimi vzponi.Riko pravi, da takrat, ko se zavleče premražen v toplo kmetijo, na mah sede zaspi za mizo.
Tako naložim remeljne v avto in se šele po 11h po brezpotju odpravim Velikem vrhu naproti.Uberem vse nedotaknjene smrekove hoste, a o jurčkih ne duha ne sluha.Ob planoti Kofc odkrjem tudi ostrico stolpa, ki ima ferato podobne sorte kot na Sp. Plot.Višje srečam kar nekaj lokalni gornikov, ki so se že vračali z vrha.Južni veter z meglo je bil nad 1700m že kar mrzel.Ob približevanju vrha se je zjasnilo in postalo toplejše.Gor pride čez Hajneža iz severa edini gornik brez ruzaka, zato ga okrepčam z banano in dateljni.Pravi, da je zavarovana pot vmes še vedno brez dveh jeklenic, zato je tam sestop težavnejši.Pomalicam 50 v.m pod vrhom na lepem gorskem soncu in sladko zakinkam, saj se užitek skriva v majhnih stvareh.Bil sem na tako lepi višini, zato sem sestop nadaljeval po grebenu do Kofce gore, tam pa po "petelinjem grebenu" do Kofc, ki so bile v petek zaprte.Lepa kratka in visoka tura, ti konci Košute so mi res pri srcu
.