Kojca (1303m)

Še nekaj lepih najinih slikic

Ker ne vem, če je Kojca del obhodnice Idrijsko-Cerkljanske poti me zanima, če je na vrhu kakšen žig?
LP

Konec lanskega leta je žig bil in to v kar dobrem stanju.

Hvala!
LP

Kadar žiga ni se ga dobi, mislim vsaj, pri Fladru ali pa ... ne vem kje!

Letos v aprilu sem bil na Kojci. Na vrhu je bil žig in sicer v dobrem stanju!

"Navdušen" sem, nad odovorom navdušene(do solz).

Včerajšnji dan v dolini ni bil nič kaj obetaven, zato se odločiva, da jo popihava iz te sive megle malo višje in za najin cilj izbereva Kojco. Na prevalu Vrh Ravni naju je pričakal mraz, ampak pot na Kojco poskrbi, da vam je kmalu toplo. Ko pa stopiš iz megle in te objame sonce, ti postane toplo tudi pri duši. Pot je super, pri spustu pa je le potrebna previdnost, saj je teren moker, po nekod pa tudi poledenel. Na vrhu pa prekrasen pogled na morje megle pod nama, čudoviti razgledi in toplo, kot pomladi. Kar težko se nama je bilo vrniti v mraz in meglo. Izkoristim še tole priložnost, da vsem ljubiteljem foruma Hribi.net in ljubiteljem gora želim vse lepo v Novem letu 2012 in še veliko varnih korakov in užitkov v naših gorah.

Ko višje ni razmer pridejo na vrsto nižji hribi. Odločim se za popoldanski izlet na Kojco, do vrha je snega malo, razpihan, na vrhu pa pol metra in se ponekod udira, gaz je. Lep pogled na morje in povsej vrjetnosti so se vidli Dolomiti.

Včerajšnji "krožni" izlet na Kojco- iz vasi Orehek gor in v Zakoco navzdol, nas je napolnil z novo energijo. Snega na poti praktično ni več. Na posameznih mestih je bila pot blatna, vendar to ni bilo moteče. Skratka, res lepo preživet dan. Da ne pozabim, lep sprejem na kmetiji Flander z odlično in za povrh vsega še poceni hrano.
Na dosedj objavljenih slikah nisem zasledil bivaka na Kojci.

Dopoldanski obisk Kojce iz Zakojce

http://sine771.blogspot.com/2018/07/kojca-1303-m.html

Nekaj slik z današnjega izleta Hudajužna - Zakojca - Kojca - Bukovo - Hudajužna. Lp, Tadej

Verjetno ste že ugotovili, da kako lažjo turo narediva z Tadejem skupaj. Danes sva šla na Kojco. Štart je bil pri železniški progi v vasi Hudajužna. Se gre po makadamu v vas Zakojco. Nato pa po označeni poti na vrh. Na poti je veliko listja in je treba paziti na stezico.Je pa dobro označeno. Če se ne vidi stezica dobro je treba slediti oznakam na deblih dreves.Pred vrhom pa pridemo na prijetno stezico po travniku. Ob stezici je pokošeno. Vrh pa nas preseneti z novejšim lepo opremljenim bivakom v katerem si lahko postrežemo celo s pirom in šilcem domačega -na izbiro jih imamo celo tri.Zraven je skrinjica za plačilo. Upam, da so pohodniki pošteni in plačajo kar popijejo.Dol pa greva po na navo nadelani potki v smeri vasi Bukovo. Ta pot ni označena,verjetno gre za lovsko pot, ki jo hočejo nadobudni člani, ki skrbijo za zavetišče ,oživiti-vsa pohvala. Nižje se priključi na pot, ki pelje v vas Bukovo in tudi ni označena-je pa lepo uhojena.Nižje sva naletela na označeno pot za Bukovo.Za to pot navzdol je treba kar nekaj smisla za orientacijo, da te te neoznačene potke ne zavedejo.

Na Kojco sem gledala s kar nekaj vrhov, a po pravici povedano me nanjo ni nič kaj posebno vleklo. Potem me je pa pritegnil pogled nanjo v zasneženi podobi v članku objavljenem prejšnji mesec v Delu. Zakaj pa končno ne tudi enkrat nanjo? Saj se nama je v zadnjem času že prav dobrikala s Kobilje glave, pa s Kotla, še prej pa s Porezna. Si je že prav zaslužila najino pozornost in v soboto sva se končno zapeljala v njeno bližino v vas Zakojco, ki je znana tudi po Bevkovi domačiji.

V prvem delu poti, ko sva se vzpenjala po poti nad vasjo, sva se vztrajno ozirala nazaj na Zakojco, ki je pritegovala poglede z vse višjo kuliso Tolminskih gora nad sabo, sama vas se je pa prav mikavno zlatila v jutranjem soncu.

Pot sva opravila krožno, nazaj sva se vračala preko Vrha Ravni in se po deloma ledeni cesti vrnila na izhodišče. Pri vzponu sva se nad Kojco vzpenjala po zasneženi, bolj slabo uhojeni gazi, so bile bolj stopinje, kot utrjena gaz. Pa še čez plazovito območje moraš, kjer so se še te stopinje kar nekako izgubile.
Sva bila mnenja, da se najbrž iz drugih smeri vzpenjajo dosti več kot ravno iz Zakojce.

Analizo ture pa sva opravila kar Pri Flandru, saj je bil najbolj pri roki, pa tudi priporočila so bila dobra
Aja, na Bevka pa tudi nisva pozabila

Kojca je moj "domači" hrib. Ko že mislim, da ga poznam, pa naletim na tematsko pot in celo "ferato".
Ponavadi se odpravim iz vasi Bukovo, tokrat pa se odpeljem na preval Vrh Ravni. Grem po markirani poti proti vrhu. Kmalu nad Lipjem pa naletim na novo tablo, ki me usmeri na tematsko pot. Ta pot obuja spomin na staro zgodbo, ki je znana v vaseh Orehek in Jesenica, da ne gre v pozabo.
Sledim lepo očiščeni poti in kmalu naletim na novo presenečenje. To je zavarovana planinska pot in to na Kojci, ki so jo naši predniki še pred petdesetimi leti celo skrbno pokosili. Ko stopim iz gozda, uzrem lepo urejen Hudičev rob. Po ogledu table me zamika še lepo razčlenjena skala in kmalu sedim na vrhu bremena, ki ga je Hudič pred davnimi časi pustil na tem mestu.
Če sledimo stezi naprej od Hudičevega roba, se priključimo na Novo pot, po kateri lahko sestopimo v dolino. Ker sem tokrat namenjen na vrh Kojce, se vrnem 100 m nazaj do table, ki me usmeri po serpentinah v breg. Pot me kmalu pripelje iz gozda na greben, kjer je urejena klop in miza za počitek ter uživanje v pogledih. Nadaljujem po grebenu do lovske steze. Tam me tabla usmeri desno, kjer skozi prijeten gozdiček, kmalu naletim na pot, ki se vzpne na vrh. Med vzponom občudujem cvetje ob poti. Tudi perunike, po katerih sta znana Kojca in Kotel, najdem. Na vrhu pa enkraten pogled, na preprogo cvetočih trav.
Ob sestopu, pa pogledam še Divji rob

Pohvale MD VIDAUNK za urejene poti in značilno urejen vrh Kojce s kopo sena.

Naš junak ne pozna slovenskih statističnih regij.
2 X je kršil predpise, ko je iz Osrednjeslovenske regije prevozil Gorenjsko regijo in se nato rekreiral v Goriški regiji.
Škoda, da se ni ustavil še pri Žunarju pod Ermanovcem in se tam oskrbel z mesnimi izdelki in še po Bevkovim vrhom kjer bi lahko kupil domače mlečne proizvode.
Iz Kladja bi se malo popeljal levo in nato še desno. Kot se je že hvalil dobro pozna obe oskrbovalni točki.
Zgodovina se ponavlja.

Verjetno je tam na dopustu, kajne.... Sploh pa naj se že preživeta trimesečna korona debata prosim ne ponovi.

Vau, otroci hitro rastejo. Naj jim bo naša dežela srečna in čim bolj udobna za življenje v prihajajočih letih!
Nejc pa komentar na mestu. Vseeno je verjetno za splošno varnost dobro, da imamo na hribi.net v stalni pripravljenosti kar dva dežurna policista vsem varno na poteh!

Prečenje Bukovo - Vrh hriba - Kojca - Ravna Njiva - Bukovo. Krožna tura samo, da se zimska oprema prezrači. Nisem pričakoval tako lepih razgledov, kot sem jih nato doživel nad meglo. Kar ne bi šel nazaj v dolino, pod megleni pokrov.

Krasne fotke.