Konjski špik - Monte Cavallo

Lepo, da še kdo tu hodi.

Čestitke za turo! Krasno se vama je poklopilo!

Hvala, kljub megli sva bila več kot zadovoljna

Nikoli si nisem predstavljala, da pa enkrat stopim na Konjski špik. No, pa se zgodi, da obiščeš vrh, čeprav nikoli pravzaprav ni bil načrtovan.

Najina pot je potekala preko planine Winkelalm, ki se ponaša s prav simpatično hiško z rdečo streho, da kar ne moreš odtrgati oči od nje. Naprej sva nadaljevala skozi macesnov gozd, ki se je kasneje razredčil, vse bolj pa sva prehajala v svet balvanov, skal, krasnih pogledov proti Torre Clampil in Winkel, vmes slišala zabijanje klinov v stenah Monte Cavalla in pogovore plezalcev v slovenskem jeziku. Prav čudovita krnica je to, ki te pripelje v žleb s ferato, imenovana po alpinistu Continiju. Ko pa stopiš na škrbino, se odpre povsem nov pogled, najprej ugledaš Veliki Koritnik, pogled pa seže prav do Visokih Tur.
A ferata se še nadaljuje, s prekinitvami sicer, a svet je vsekakor strm še naprej. Na vrhu pa travnat, planotast svet, s simpatičnim zvončkom in veliki kupom kamenja.
Vračala pa sva se v smeri sedla Aip, s pogledom poiskala rdeč bivak Lomasti, nato pa se pod sedlom spustila po kamniti poti, kjer si nerodnosti pri prestopanju ne smeš privoščiti, saj se vse nekam maje, premika. Tako sva se nato dvignila do sedla Madrizze in nadaljevala najino pot do Winkelalm (planina Kot) in nazaj do parkirišča.
Nikakor ne bi rekla, nikoli več!

https://tomazsarc.blogspot.com/2025/06/konjski-spik-21-6-2025.html

Pozdravljeni. Upam, da mi ljubitelji Karnijcev lahko pomagate. Iščem ime (še bolje opis) poti ki iz Monte Madrizze preko Torre Clampil pride na Konjski špik. Vidim obe poti okoli, nikjer pa opisa izbrane. Žal do vodnika Karnijcev ne morem.

Za pot Enrico Contin je opis v slikah. Za del od Madrizze do Contina pa žal nimam opisa.

Kolikor se spomnim smo se po vzponu po ferati Clampil samo še sprehodili na K špik in sestopili mimo pl Winkel.

Sem šel danes pogledat kakšna je situacija
Štart ob 5ih iz bivše kasarne, ki jo trenutno prenavljajo, zato je potrebno parkirati ob cesti. Do koče dobrih 15 minut hoje, nato pa v gozd in zložen vzpon preko dobro označene poti proti ferati Enrico Contin. Sprva gozdna pot se čedalje bolj spreminja v gruščnato, vseeno pa ji ni težko slediti. Ko pridemo na ravnino, zagledamo oznako, ki loči Via Schavi in E. Contin, nadaljujemo naravnost. V strmini je potrebno nekoliko bolj zbrano iskati markacije, ampak nič posebnega. Ob poti se odcepi tudi ferata na Torre Clampil, mi tukaj zavijemo levo. (Pot je meni podobna poti na Luknjo)

Vstop v ferato se začne na okoli 1900 metrov, jeklenice pa so prisotne do višine 2100 metrov. “Ferata” je lušna, SVK-ja nisem uporabljal, niti ni izpostavljena. Žice so dobre (zgledajo na novo obnovljene). Na vrhu pa potem čudovita planota. Pot sem podaljšal do Crete di Pricot in si ogledal zaključek via Schavi.

Spuščal sem se preko sedla Rudnig in nato proti sedlu Madritchen. Pot je enostavna, sam sem pri oznaki Aquatrail malo skrajšal pot in se dvignil do jezera.

Od jezera dol sem se pri motorjih (na sliki) spustil po neoznačeni poti in malo po logiki iskal prehod do markirane poti, kar se je izkazalo za super potezo, saj ves čas slediš potočku.

12 kilometrov in 1100 višincev se je nabralo.