Danes je bil dan za socializacijo. Po treh "brez doberdan" dnevih je bil čas, da grem malo med ljudi. Že nekaj časa je bila v planu ponovitev Koroške rinke z Okrešlja, v spustu pa dodam Turski žleb, ki ga poznam le v zimskih razmerah, poleti pa ne. Izhodišče seveda parkirišče pod slapom Rinka, nato pa proti Okrešlju, mimo zavetišča, v Mrzli dol in nato po melišču levo navzgor do začetka zahtevne varovane poti. Kar 500 višinskih metrov jo je in nedvomno je najzahtevnejša v KSA, pa zame tudi najlepša. Slikoviti prehodi, dve naravni okni (vsaj), skalne skulpture, spodobna izpostavljenost in izstop direktno na vrh, ji dajejo visoko mesto na lestvici. Je pa treba za vse to iz Mrzlega dola, če boste šli iz Ledin, vsega ne boste delžni v celoti. Varovala vzorna, dan pa za vikat. Danes brez kakršnih koli meglic (malo za okras na povratku), topel, skoraj vroč. Spust z vrha je sitno nagruščen, a ne dolg, na srečo, povratek skozi Turski žleb navzdol pa tudi zanimiv. Vsekakor ga komu brez izkušenj ne priporočam, saj prinaša vse: od strmega, zpornega drsečega meliščastega vstopa, do izpostavljenih sestopov ob klinih z nagruščenimi poličkami, pa tudi po jeklenicah in skobah je včasih zanimivo, ker ne gre čisto ergonomsko. Včasih se je treba malce obesit nazaj in zaupat, da jeklenica drži. No, za izkušene večjih težav ni. Potem pa še po okljukih navzdol, postanek pri Koči na Okrešlju in do izhodišča. Prav velike gužve tudi danes ni bilo, na vrhu skupina Hrvaških planincev, ki so odlično obvladali okoliške poti in vrhove (Darko iz Osijeka, če bereš, še enkrat hvala za ponujeno banan0:jezik
, na Okrešlju pa seveda vse zasedeno z nedeljskimi lačnimi pohodniki, hrup in vpitje na temo hrane in pijače sta me hitro odnesal navzdol, sladoledu navkljub. Ni tole nekako zame. Bom šla spet raje kam na "brez doberdan" turo. Spet nova želja: Hudi prask. Danes so možički kriče izdajali vhod na to potko na Mrzlo goro. Jutri bom pa samo za v službo še...
Telešček bo hvaležen. Duša je pa začasno zadovoljna.