21.7.2021 - Košutica in Košuta
Štartal sem na Ljubelju in se povzpel do koče na Starem Ljubelju. Od tam malo v Avstrijo in potem hitro nazaj na greben. Pojavila se je kar gosta megla, trave so bile kar mokre kar ni bilo najbolje za mojo obutev. Vem za drugič. Na Grunt je kar strmo, potem pa naprej preko pašnikov in spet gor do Košutice.
Od tam sem se spustil na Hajnževo sedlo kjer so se megle razkadile, pospravil palice ter se ob pomoči jeklenic povzpel na V. Vrh. Na poti sem uspel ujeti tudi nekaj slik glorije. Na vrhu sem si vzel nekaj minutk in tudi srečal prve ljudi.
Potem se je pa začelo prečenje na robu megle proti Toplarju, kjer so me pregnale ovce, Kofce Gora, Mali turn, M. in V. Kladivo kjer sem si spet vzel malo pavze in nogavice zamenjal za suhe. Pospravil sem palice ker je tam naprej del poti malo bolj izpostavljen ter nadaljeval mimo Vetrnika čez Škrbino proti Pungrat gori. Vidljivost v Avstrijo super, s Slovenije samo pesem krav iz planin. Je pa na naši strani skoraj celotno pobočje travnato, na avstrijski pa peskovnik.
Od Pungrata sem nadaljeval na Pišenico, Klado in Visoki Vrh, kjer se lepo vidi na drugo stran na Cjajnik, kjer je nekaj pogumnih ravno sestopalo z vrha ferate. Sledi Škrbina Hude jame, Užnik, in naprej in naprej...
Tukaj sem že počasi pričakoval da sem na Košutnikovem turnu, ampak je GPS pokazal drugače. Na Macesju sem srečal dve prijazni planinki, pa smo se skupaj orientirali. Oni dve sta iskali Užnik, pa sem rekel da je še nekaj do tja. Potem smo se vsi raje odpravili v drugo smer. Tukaj je nekaj jeklenic in že smo bili pri Ostrvi (pred njo še njena škrbina če sem si pravilno prevedel Kainradischarte), potem Zahodna škrbina in končno vzpon do Košutnikovega Turna. Tudi tukaj je bilo nekaj prijaznih ljudi s katerimi smo se razgledali naokoli - vreme se je že precej izboljšalo.
Jaz sem imel popolnoma dovolj grebena, tako da bom pot naprej raje opravil drugič v navezi in bolj alpinističnem slogu. Čakala me je še dolga pot domov. Ko sem se že skoraj odpravil je iz iste smeri pristopila še ena mlada punca in me opomnila da sva se videla že malo pod Velikim Vrhom. Malo sva predebatirala pot nazaj (in naprej), občutke z grebena itd, vsekakor pa kapo dol in lep pozdrav na Bled.
Tako sem obrnil proti Kofcam in izpustil spust na Dolgo njivo. Pot na dol je šla hitreje, malo hoje malo teka.... malo me je začela skrbeti zaloga vode, tako da sem si premislil in nisem šel po neki srednji poti ki gre po cca 1700m, ampak raje spustil do planin na 1400-1500m. Aha sem pozabil: tiste table Koschuta Hiking so še prisotne, prav tako so modre KH markacije nasrane (vsaj) čez vse planine.
Voda je nekako zdržala še čez Tegoško planino, na Planini Pungrat je tudi še bilo nekaj v cevi, pred planino šija pa je dokončno zmanjkalo. Tako sem se ustavil na črpalki v taborniškem domu, pokramljal s prijazno oskrbnico in odrinil proti Kofcam. Štruklji so se mi vrteli pred očmi že cel dan, tudi šnops in hladno pivo... ampak kako do avta na Ljubelj... še vsaj 3 ure in blizu 1000 višincev??
Vzameš telefon, pokličeš prevoz, greš na TOP štruklje na Kofce, rukneš en šnops, mrzlo pivo, se obuješ in gas do Matizovca. Problem rešen. Vtisi? Vse vrhove sem dal v opis zato da si bom zapomnil (oziroma to enkrat kasneje prebral), kako se počutiš ko poti ni in ni konca, če se bom še kdaj odločil za tak podvig. Obuj nekaj malo tršega, manj premočljivega, enako lahkega (Ultra Raptor GTX naprimer). In poskusi zadeti podobne vremenske razmere, da ni prevroče. Pa bo vse ok
