Čeprav Krasji vrh že od daleč vabi, se danes odpravim le do planine Zaprikraj. Parkiram na parkirišču v Drežnici, saj je v križišču v Drežniških ravnah prostor le za 1-2 vozili, drugje kot na dvoriščih domačinov pa tako ni prostora za parkiranje. Snega že na izhodišču več kot pred 1 tednom, vmes je vsaj 2 x obilno snežilo, zato mi ne pade na kraj pameti, da bi se podala kam više kot do planine Zaprikraj.
Sneg je zelo mehek, veliko je tudi napihanega snega. Od Drežniških raven do običajnega izhodišča pri koritu z vodo kar precej shojeno, vendar se kasneje gaz usmeri mimo pašnika k bližnji hišici. Predvidevam, da hodijo tja domačini, ali pa je mogoče kakšna nova pot? Naprej po običajni poti na Krasji vrh le ene stopinje, ki so zgledale dokaj sveže. Po cesti pa popolnoma nedotaknjeno.
Podam se po stopinjah predhodnika oz. predhodnice. Sprva brez krpelj, ko pa se začne vedno bolj udirati, si jih brž nadenem. Po poti skozi gozd grem le do prvega odcepa za planino Zaprikraj. Od tu naprej nadaljujem po nedotaknjeni cesti vse do planine in še malo naprej čez manjšo vzpetino do razgledov na Kanin.
Vleče me še naprej, a ko se mi tudi s krpljami dvakrat udere do riti, se obrnem in obhodim planino še po drugi strani. Danes na planini pravi raj za krpljanje, saj se kljub mehkemu snegu ni preveč udiralo (razen na koncu).
V dolino nadaljujem po isti poti, kot sem prispela, tako da ostane še veliko nedotaknjene beline.
Stopinj predhodnika v obratni smeri ne vidim, po cesti pa tudi ni shojeno. Mogoče obstaja še kakšna pot. Upam, da je prispel srečno.
Tik pred sončnim zahodom gore zažarijo v zadnjih sončnih žarkih, meglice okoli Krna pa se razkadijo. Še en krasen dan.