Prvotno je bil plan samo Kriška gora. Srečava starejšega planinca, ki pravi, da je pravkar bil na Tolstem vrhu, da je kopno in nič blatno
. Pa se res odločiva, da greva tja gor. Jupi
. Pot je sicer brez posebnosti, nikjer nobene sledi o kakem snegu. No, razen tega, ki ga je naneslo čez noč
. Nekje na sredi poti pa v gozdu presenečenje: trop gamsov
. Že drugič v dveh dneh. Spet obnemiva in opazujeva
. Nekaj časa opazujemo eden drugega, nato pa gamsi nehajo pozirati, in gredo gor v strmino. Tako nama ni ostalo drugega, da še midve stopicava naprej. Po 2h hoje sva na vrhu. Sami
. Storžič in greben Košute v megli in oblakih. Sicer pa pogled na Gorenjsko očara. Sestopiva proti Koči na Kriški gori. Na poti srečava sploh edino osebo na celi poti, če ne štejem tistega starejšega gospoda. Počasi se še tisti najvztrajnejši oblaki in meglice umaknejo soncu, tako da se lahko vrže oko na Storžič, greben Košute, Stol in še in še
. Žal je bila koča ob najinem prihodu že zaprta, tako da sva se po nekajminutnem oddihu odpravili k izhodišču.
Lahko rečem, da če danes nebi šli tukaj gor, bi nama bilo pošteno žal. Res nisem pričakovala gamsov, pa takih lepih razgledov, pa takih razmer---pol zimske, pol poletne.
Hvala kompaniji za tako lepo preživeto popoldne. Takih tur si želim še več
.