Kriški podi

Bbugari Verjetno se je g. Silvotu nehote zareklo ob teh fantastičnih uspehih tamaugapogija oz. Tadeja Pogačarja.

Imate prav in pravilno je zapisano pod fotografijo št. 131. Gre za POGAČNIKOV DOM NA KRIŠKIH PODIH.
Kar pa se tiče Pogačarja in Rogliča: odlična kolesarja, ki sta poskrbela za malce evforije.

p.s. Kako popraviti besedilo?

Greš na tvoj dopis, klikneš na 'uredi' in popravljaš.
Čisto enostavno.

Ponekod se te rubrike ne odpirajo, vsaj ne meni...

Zato, ker je urejanje besedila - razen pri opisu fotografij - časovno omejeno.

Sem popravil na Pogačnikov dom.

Noč sva preživela v Pogačnikovem domu na Kriških podih in z zoro stopila na pot proti sedlu Planja, ki sva ga dosegla po hoji po meliščih z nekaj vzpona prek sten z varovali. S sedla sva se podala na Razor mimo velike luknje, v kateri notranjosti je globoko brezno. Po prečenju pobočja sva dosegla sedlo med vršnjim gebenom Razorja in grebenom proti Vrhu žlebičev. Na vrh gre pot po nekoliko previsnem kaminu, a je varovana in z uporabo samovarovalnega kompleta varna. Na vrhu odlični razgledi in z njega sva se spustila nazaj na sedlo Planja ter se povzpela na istoimensko goro in nazaj na sedlo, od koder po že prehojeni poti na Pogačnikov dom in Dovška vratca. Povzpela sva se še na peti vrh v dveh dneh in na vrhu Bovškega Gamsovca občudovala prekrasne Julijce. Turo sva zaključila s spustom na Luknjo in v dolino Vrat. Več na: https://www.gore-ljudje.net/novosti/149377/

silvo1952 na tvoji 18.sliki je skalni vrabec-Petronia petronia-dokaj pogost v naših hribih.

Pozdravljeni.
Je bil kdo na kriških podih iz Vrat čez Sovatno in mimo bivaka na rušju navzdol?
Kaksne so razmere?

28.6.2020 pot od Vrat čez Sovatno proti Pogačnikovem domu na kriških podih. Pot je kopna po večini, le nekaj malih snežišč, ki pa ne predstavljajo nikakršnih problemov oz. se jih da brez težav izogniti.

Danes sem na poti iz Kriških v Zadnjico izgubila kapco s šilcem. Svetle barve. Pri velikem kamnu sem sedela in občudovala pogled v dolino in jo pozabila.
Če jo je kdo nasel bi bila hvaležna...

Pozdravljeni
Z otroci se ta teden odpravljamo iz Vrat na Sovatno in me zanima če je na poti kaj posebnosti.
Lp

Pot je brez posebnosti. Je pa lahko peklensko vroča…

Nekaj klinov in jeklenic in z malo sreče kakšen kozorog. Ne računajte pa na izvir vode po poti.

Hvala vama,bomo poskrbeli za hidracijo.
Lp

Živjo!

Je na poti Luknja-Bovški Gamsovec-Kriši podi še kaj snega oz. ali predstavlja težave na poti?

Hvala!

Živijo,
pred 14 dnevi na omenjeni poti ni bilo več snega in je bila prehodna brez težav.

Malo pred sedmo prideva do parkirišca v Zadnjici. Od tam po navadni poti proti Kriškim podom. Sneg se začne nekje na 1300 m. Na pribložno 1600 je plaz zasul mulatjero (nadaljeval sem direkt po žlebu gor, kjer je zimska oprema obvezna saj je sneg zelo zbit). Za nazaj sem šel tam kjer naj bi bila pot, saj je bilo bolj varno, je pa to pomenilo da se mi je kar nekajkrat udrlo do pasu. Za gor sem rabil tri ure in pol za dol pa dve. Ko sem prišel nazaj dol, je bilo nekaj avtov parkiranih kar do konca doline.

Je minilo ravno dvajset let, ko sem se nazadnje vzpenjala po tej poti iz Zadnjice na Kriške pode. Najbolj mi je ostalo v spominu žuborenje vode pod snegom, po katerem sva se s prijateljico spuščali nazaj proti izhodišču. Pojma nimam, kdaj sva zašli na Beli potok, junija je to bilo in nič kaj prijetni občutki ob možnosti, da se nama sneg lahko udre pod nogami in čofneva nekam pod skorjo trdega snega v vodo.

Lepa je tale pot na Kriške pode, kar dolga sicer, nanese kar 1400 vm. Ampak velik del poti sva hodila v senci, ob lepih razgledih, preko grap hudournikov, s pogledi na vršake, ki so se vse bolj dvigali nad potjo. Pritegnil je izklesani obraz, ki sva ga zagledala v steni Pihavca, ki se v tej smeri pokaže med Šplevto in Vrhom Osojne krnice. Je Janez Seliškar v juniju letos objavil zanimivo avanturo Abramove poti preko tega vrha. V zimskem času pa plezalci izkoristijo Bogovsko grapo za plezanje slapov in vzpenjanja preko Osojne krnice.

Res lep svet, lepa pot, nobenih pretiranih skomin ni bilo za vzpon na kakšnega od vrhov, ki so bili pri koči kot na dlani.