Krnička gora iz Matkove Krnice

Vedno mi pogled uhaja na ....
Lp

Lepota, samota, ''tišina'' ...
Tako je Volk napisal pred leti..prav ima!!

Neusmiljena strmina, ki požene kri po žilah in povzroči, da slišiš bitje srca iz vratnih žil.
Brezpotje, lepa narava, mir...
Prečenje grap, ki se strmo spuščajo z Matkove kope.
Pitje hladne vode, ki še vedno teče po nekaterih grapah.
Žalosten pogled na propadel stan Matkovega pastirja, ki je tu pasel ovce.
Strmo melišče in kapljice znoja iz nosa in obrvi...
Plezanje v razbiti in krušljivi steni in potem prečenje grebena do vrha.
Odlom na zahtevnem mestu velike skale, ki bi sina kmalu potegnila v globel.
Sreča, da je še vmes razpadla in se je končalo samo z malo krvavečimi odrgninami.

Zahtevna, nemarkirana( ups..nekdo je malo pred vrhom posprejal in si naredil malo svojevrstna markacije ), nekaj tudi plezarije ( dvojka bi naj bila..)in na nekaterih mestih krušljivo ( tam kjer je najmanj treba !! )
Za celotno pot sva porabila s sinom 8ur ( moje hoje ne sinove!! )
Lp

Ja, luštno je bilo - ena najlepših poti (vsaj tisti del do krničke, pol naprej pa bolj skrotje (ne ravno sanje plezalcev ))

PS: na tisti fotki s skalo je samo poziranje, nism je hotu dol zvalit

Fanta, čestitke za opravljeno turo!

Ooo, haha, a novodobni Sizif pa kar nad skalo ....
Zlatko, drugič mulca priveži na štrik, pa ne bo mogel delati oslarij.

Ma ja, te pogosto obiskovane in markirane poti (ter ferate) so mi že malce tečne...tole je bilo pa idealno zame -> 8-urno šetanje po gorah in niti enega človeka (razen na sosednjih vrhovih)

Geppo (in sin), čestitke tudi z moje strani. Lepa, kajne.

In Matkova kopa tako blizu.

Lp in srečno.

Hvala, Volk in Gorazd!!
Čudovita!! še v gozdu je tako lepo izpeljana, da je bilo še mladcu všeč ( ki običajno mrzi pristope ).
Matkov kopa je blizu in daleečččč...je pa še en izziv v temu čudovitem osamljenem koncu.
Lp

Enega lepega dne...

Čestitam edina.

Danes je bil čudovit dan za krasno turo. Skozi jesenski gozd pod grebeni nad kotom do Matkove krnice, vzpon do sedla (pomrznjeni jeziki snega, ki pa se jih da prečiti ali obiti), spust na avstrijsko stran in vzpon do vrha. Nazaj spust v Matkov kot in še pred mrakom v dolini. Soncu je občasno nagajal hladen severni veter, ki je na pol poti zamrznil tudi fotoaparat

Pika, kakšen ja ta spust s sedla nad Matkovo krnico na avstrijsko stran? Jaz sem tam vedno nadaljeval po grebenu in nisem razmišljal o tem, da se da spustiti s sedla navzdol. Če je greben zasnežen, je namreč kar nerodno.
A do Matkove krnice si šla pa po srednji prečni poti od Matka? Lepo, a dolgo prečenje, kajne!

S sedla se spustiš po šodrastem žlebu (bolje po njegovi desni strani po skali) kakšnih 50 m globoko. Potem pa ga prečiš v levo in prideš na pot z avstrijske smeri, ki je sedaj "markirana" z rdečimi pikami.
Prečenje je pa res lepo, pa tudi iskanje poti, ki se uspešno izgublja pod listjem .

Lepa tura Pika, bom tudi sam enkrat v prihodnosti obiskal ta konec.

Matkov kot - Matkova krnica (po spodnji poti) - Krnička gora - Latvica - Matkov kot

Lepa, a precej krušljiva pot... vendar čudovita

medo*, čestitam!!
škoda, da se nismo srečali "že znani frendi" v Matkovi dolini in enga..L ...ispili
lp

Hvala, bomo pa drugič nadoknadili

Zlatko, tisti zadnjič, ohlajen v Jezeri, je prav "pasal"!

medo, čestitam še tu! pir zaslužen

Tudi jaz se pridružujem čestitkam (in pivu ).

Včerajšnji cilj sprva ni bila Krnička gora, toda ob pogledu na vozila, ki so čakala na plačilo ob vstopu v Logarsko dolino, sva z ženo kar zavila v sosednjo dolino, Matkov kot.
Odpravila sva se navzgor proti Škafu, ker je še edino tam kraljevala senca. Nad Škafom sem nekaj časa namenil raziskovanju prehoda proti Matkovi krnici. Sonce naju je ujelo komaj pod skokom proti Latvici. Tam sva srečala dva gornika, edina ta dan. Pod Latvico sva zavila desno proti Krnički gori. Lepo prečenje, v začetku malo sitno zaradi drobirja na skalah, se je končalo na grebenu blizu okna. Pogled skozi okno na prehojeno pot in naprej proti vrhu Krničke gore, ki je zraven popularne "mrzle" sosede osamljena. Najin obisk je bil šele tretji v zadnjih dveh mesecih. Ker sva dan namenila skrivnostim Krničke gore, se po vrhu napotiva še v votlino pod vrhom. Vhod je v obliki navzdol obrnjene podkve, v notranjosti pa je votlina kar prostorna. Od votline zavijeva navzdol in po sosednji grapi desno navzgor na sedlo nad Matkovo krnico. Od tam pa po spodnji poti v Matkov kot in vmes še "raziskovalni sprehod" proti Škafu.
Lep dan, kot vedno nad Matkovim kotom!