Krst v gorah

Lahko jo tudi poljubiš,saj je prvikrat tam gori

Ha, spet se bodo kresala skrajna mnenja z obilico zgražanja

Jaz imam neko načelo, da ravno vsa tradicija le ni za v smeti in da je le potrebno nekoliko spoštovati naše prednike. V določeni meri tudi v običajih. Tako krst še vedno "izvajam" in ga prenašam na mlade rodove, v praksi pa to pomeni:
- kako vprašanje iz gorniške teme, po možnosti dvoumno in nekoliko šaljivo, da je lahko vsak odgovor tudi napačen.
- zaradi "neznanja" je potem potrebno to nekako drugače rešit - kar pomeni en ali dva udarca z vrvjo ( obvezno, to je le nek gorniški simbol) po riti. Udarca sta od zelo švoh do srednje jakosti - toliko, da se pač malo začuti, nikakor pa ne toliko, da bi povzročal bolečine.
- in nato sledi še obvezen stisk roke, čestitka in želja za še čimveč takih vzponov.

In to je to. Največ pri vsem tem šteje prijateljstvo in dobra želja. In vedno se mora krščeni strinjati s takim krstom. Do sedaj ni bilo še niti enega primera, da se pa kdo ne bi.

Zadnja točka ( stisk roke in čestitka )je bila včasih vedno prisotna pri vsakem opravljenem vzponu in to se mi zdi lepa gesta, katero še vedno prakticiram. Prav tako jo praktično vsi, s katerim sem bil kdaj v hribih. Se pa šušlja, da te kaki "mladci" le zabodeno gledajo, če jim na vrhu ponudiš roko.

Vse to je seveda izključno moje mnenje, se bodo pa sigurno našl spet kaki zagrizeni absolutni nasprotniki

Za stisk roke na vrhu gora še nisem slišala, je pa krasna gesta, ki bi jo rada doživela. Škoda, da se ne prakticira kot "tepeš" na vrhu Triglava. Mislim, da si vsakdo zasluži priznanje, če se potrudi in se povzpne na vrh gore. Pri vsaki stvari se najdejo tudi nasprotniki, seveda.
Prepričana pa sem, da jih bo na to temo zelo malo.
Želim ti še veliko stiskov rok in varen korak. Lep pozdrav.

penzionist
Se pa šušlja, da te kaki "mladci" le zabodeno gledajo, če jim na vrhu ponudiš roko.
Vse to je seveda izključno moje mnenje, se bodo pa sigurno našl spet kaki zagrizeni absolutni nasprotniki mežikanje

nisem noben nasprotnik teh gest in prav da ostajajo.
Jaz, sem običajno ko sem stal na vrhu gore, razmišljal: sedaj pa le varno dol!
Če je bilo kakšno zahtevno brezpotje, se mi je že kar mudilo...
Vedno sem imel nekak "rešpekt" pred spustom v dolino.
Roko stisnem tistemu, ki je bil z mano potem ko sem že daleč spodaj. Če se tudi spotakne, je lahko le oguljeno koleno in nič več. Na vrhu pa že kar nekaj let nisem dal samoinicijativno roke. Spodaj pa OBVEZNO z veseljem, ko vem da ni več nobene nevarnosti, kakor le še vožnja domov....
lp

Ja vožnja domov je le še ta prava nevarnost zato bi mogoče počakal do...?

Vsekakor sem za stisk roke in čestitko za vspon na vrhu, saj je to naš cilj.

lp
Precej let že brcam v te naše kamne in vedno novega prvo"povzpetnika" na našega Očaka krstim.Vse seveda na simbolni ravni . Tudi stisk roke je lepa gesta, ki še ni povsem izumrla. Evo slikica naj bo dokaz , pa čeprav je že iz prejšnjega tisočletja. Se pa strinjam z geppo-tom, pravo veselje je šele v dolini.!!

Takle krst pa sem s svojim fotoaparatom zabeležila na enem našem dvatisočaku....

Saj menda od dvatisoč in več, ni greha.

Ob zahtevnejših turah prakticiram stisk roke in čestitke v dolini. Krsti na vrhu Triglava pa se mi na trenutke zdijo že pravi cirkus, tako da jih podpiram samo vkolikor ne gre za iskanje pozornosti ostalih na vrhu.

Ma ja, ni švoh običaj..

Tudi običaj pozdravljanja na hribovskih poteh, ki je že vrsto let prisoten, je lep, pa imam občutek, da, posebno pri mladini, že počasi izginja. Škoda.

Tovrstne običaje je vsekakor potrebno ohraniti, pa tudi stisk roke ob osvojenem vrhu se mi zdi, kot so že predhodniki pisali, zelo lepa gesta, ki sem je sam že kar nekajkrat bil deležen ob osvojitvi kakšnega vrha, pa kljub temu, da sem mlad, nisem nič zabodeno gledal Glede pozdravljanja bi pa rekel to, da včasih, sploh npr. med vikendi le-to postane že malce nadležno, vendar jaz osebno vedno prijazno pozdravim vsakega, s katerim se srečam oz. ki mi pride naproti, je pa res, da je sploh mladina zelo zamorjena, kar je res skrb vzbujajoče, no ja, saj se najde tudi kakšen tak tudi med starejšimi, ki gleda kar v tla, ko gre mimo tebe. Pa tudi kdaj pa kdaj se je vredno ustaviti ter malce pokramljati s kom, ki vidiš, da je bolj vedre narave, ne pa da vsaksebi hiti svojemu cilju naproti, namreč nekateri bi za tist štempl šli preko trupel...

Če bi se name kdo spravil s štrikom, ga samo vsekam nazaj. Kakšen običaj neki? A ste znoreli? To je običaj samo v ButaliSovenistanu.

Hja, boste rekli, da sem tradicionalist. Pa kaj?! Jaz sem kot "starejši občan",hi,hi, imel preko tridesetkrat prijetno nalogo krstiti prvopristopnike na Triglavu, med ostalim tudi svoje otroke.
Stisk roke sopohodniku/kom na vrhu pa prakticiram od kar pomnim (to mi je "dala" moja mama). Tudi sedaj pred dvema dnevoma na Jalovcu, sem z veseljem in ponosom, če hočete, stisnil roko svojemu sinu.

Moj sinko vedno vprasuje ce bo moral res dobit po riti ko pride na vrh. Ker sem mu pokazal nekaj slik pa se skoro boji

Mi(naša familija in vsi znanci)se imamo navado krstiti samo na Triglavu. Čeprav, zadnjič, ko sem šla prvič na Viševnik, sem nekomu rekla, da sem prvič, pa je rekel,"no, če si pa prvič, se pa moraš obvezno krstiti", pa sem ga samo začudeno pogledala. Po tej diskusiji bom spremenila mnenje in vedno podala roko mojim "sotrpinom"na vrhu. Kar se pa pozdravljanja tiče sem pa tudi jz ugotovila, da je med nami mladimi tega vedno manj oz. če je, pa ni mišljeno iz srca. Pred 15-20leti sem bistveno več hodila s starši v hribe, pa se še vedno spomnim, da je resnično vsak pozdravil oz odzdravil. Zdej nekje srečaš tak folk, ki takih navad nimajo. Kar se meni zdi pomanjkanje gorniške kulture. Je pa tako, da ko se z nekom prav zadebatiraš, mu vedno zaželim srečno pot in varen korak.

Pri nas je praksa krst že za osvojitev prvega dvatisočaka, se pa na koncu redko manifestira. Ne vem zakaj.

krasovc: omeni mu zimski krst, ko imaš pri roki samo cepine in dereze, pa si bo hitro premislil!

ma kakšen krst, mi hodmo u hribe zarad firerja...

Pa kdo sploh še na Triglav polet hod, ko je neprimerno več boljših, lepših, zahtevnih,vrhov drugje.