Danes sem se raje kot prekladati po domačih kotih,odpravil pogledat na Zvoh,če je gori kaj snega.
Gor na Jezerca se pripeljem iz ljubljane manj kot v slabi uri.Ker pada pri 7,5°C,se že v avtu opremim z gore tex jakno in rokavicami,ruzak pa zaščitim z dežnim pregrinjalom.Seveda v takem ni na spregled nobene žive duše,le krave se ne zmenijo za rahel dež,zato na poti še bolj uživam.Na poti se menjajo zavese meglic in občasen poš vetra,kaj hujšega pa ni bilo.Na Zvohu pa se je nazajgrede po občutenju že malce ohlajalo,vendar do kakšnega sneženja je manjkalo še par stopinj manj.Pojem banano in musli rezino,se razgledam še naokoli,potem pa lagodno sestopim do izhodišča.Tura je kljub dežju prav prijala za dušo,da se navzame širine,razgledov in zelenih odtenkov.Bil je prav tak romantičen dan,kot se glasi daljna evrovizijska pesem "Tih deževen dan"-Kako dobro se zliva ta svet,ki ne obstaja...