En post z namenom promoviranja varnosti.
Slučajno sem izsledl ta zapis o nesreči ob sestopu s Kukove špice, oz. z Gulc, ki bi se lahko zlahka končala tudi s smrtnim izidom:
https://www.facebook.com/groups/200278167400125/permalink/2001001417327782/?mibextid=rS40aB7S9Ucbxw6v Skratka, ob sestopu mu je odneslo skalo pod nogami je zletel dol 20m v globino.
Prenašam v opomin nadobudnežem (kot sem tudi sam!), kako krhki smo in kako malo je treba za eno tako banalno nesrečo. A lahko se zgodi tudi zelo izkušenim. Stvar trenutka. Vedno se moramo opominjati, da nismo nepremagljivi.
Lahko bi se tudi razpredalo o tem, kaj se vseeno da narediti, da se zmanjša možnost za takšno situacijo (čeprav 100% ne moreš bit nikoli a ne). Recimo kar sem se že naučil, je da je ob krušljivem in strmem brezpotnem terenu treba iskati stope v zemlji, med travami, celo šodru, raje kot po teh srednje velikih skalah. Palice so v takem zlata vredne in jih je treba agresivno uporabljati za ravnotežje in oporo. Moraš biti psihično ves čas naravnan, da ti lahko kaj odnese pod nogami. Skratka, zdrava dozica strahu. Tako boš bolj počasen in ne boš hodil presamozavestno, temveč bolj po jajcih. V nasprotnem primeru se zgodi ravno to, da težišče imaš v danem trenutku na eni točki, kar povečuje tveganje.
Ta sestop z gulc je že sam po sebi delikaten, teden pred tem pa je obilno snežilo. Vprašanje je, če je bil morda teren delno še pokrit z mehkim snegom. Kar potem postane zahrbtno, ker ti skrije stope. Morda boš zaradi tega raje šel stopit na skalco kot v neznano v mehki sneg. To samo špekuliram, ker ne vem, kakšni so bili pogoji. Če so bili taki na pol zasneženi vse do vrha sedla, potem izbira ture za ta dan ni bila ravno posrečena.
Ne pametujem, saj je najlažje biti general po bitki. Samo razmišljam na glas...
Vsem več in manj izkušenim želim še naprej varen korak.