Isti hrib, druga pot. Tokrat avto pustim v Gornjem Gradu in mahnem kar v smeri proti Lenartu. Super pot ob potoku, brez prometa, posledicno brez moznosti štopanja
Vsake toliko casa osamljene kmetije in njihovi psi cuvaji. Enega mladica so mi hoteli kar podariti. S snegom nobenega problema - zimska oprema nepotrebna. Na vrhu obcutki mesani. Nizka baza, ki se pomika s severom, a na vrhu brezvetrje, vse tiho... cudno. No vzletim, pristanem in penzionersko na klopci pred katedralo napadam sendvič.