Včeraj pa na Lisco po malo daljši varianti. Zdaj ko imamo penzionisti javni prevoz zastonj, je treba v hribe, kot včasih - z vlakom!
Zapeljem se do Zidanega mostu, potem pa Gašperjeva koča - Veliko Kozje - Lovrenc - Lisca - Razbor - Breg (železniška postaja).
Začetek poti vodi po asfaltu in mimo delovišč na železniški progi, a je to kaj kmalu za mano.
Od Gašparjeve koče naprej (koča je zaprta, da pa se oskrbeti s pitno vodo) se pot vzpenja na Veliko kozje. Strmina ne popušča vse do sedelca pod vrhom. Tu me je skoraj zavedlo in bi se kmalu spustil nazaj v Radeče. Poiščem pot za Lovrenc, ki se ves čas malo spušča in je lepo markirana. Le tu in tam se na desni odprejo lepi pogledi na Kum in porečje Save, sicer po gozdu.
Travniki okoli Lovrenca so nepokošeni in ograjeni. Ne vem, morda zaradi rastišč encijana, ki je sedaj seveda že odcvetel.
Do Lisce je le še urca hoje. Srečal nisem nikogar.
Tončkov dom na Lisci je zopet odprt (razen ponedeljek). Obnovili so notranje prostore, zunaj je v glavnem vse kot prej.
Vračal sem se čez Razbor (leta 2005 razglašena za najlepše urejeno planinsko vasico). Gostijo tudi komuno zasvojencev, a kot kaže živijo v sožitju.
Železniška postaja Breg je bil moj cilj. Vlak do Zidanega mostu in naprej vozi popoldan skoraj vsako uro.
Nabralo se je preko 20 km in 8 ur hoje.