Sobota, 17.9. – letošnja zadnja poletna sobota me je zvabila na že dalj časa ogledovan vrh Košutico (lani do planine Korošica); tokrat po lovski poti, ki je nogam mnogo prijaznejša od tiste z Vrančeka, saj se vseskozi vije po mehkem gozdnem terenu, le oznake so bolj skope; zgodnja dopoldanska ura je obetala dokaj drsno pot po od rose lesketajočih se listkih travniške plahtice, toda k sreči je sonce višje že osušilo skalnati del; po poti srečala le štiri pohodnike, po dobri urici uživanja na vrhu, pa se jih je nabralo kar precej, tudi planinski podmladek iz Idrije; veselje in zmagoslavje na vrhu še ob eni lepi »turci« in nanovo osvojenem vrhu je malo skalila slabša razgledanost, sploh proti grebenu Košute in njenemu Velikemu vrhu, večino dneva pa se je sramežljivo skrival tudi vrh Vrtače ter v ozadju Stol; koča na planini odprta, za hrano in pijačo dobro poskrbljeno; lp