Sva rekla, morava do Luknje, dokler je po poti še kaj snega. Sva vzela tudi opremo s seboj, tako za vsak slučaj. No, bi šlo tudi brez nje, a če sem že imela s sabo, sem tudi uporabila. Prvič letos
.
Ko sva se pripeljala v Vrata, sva bila petnajsta po vrsti pri 11 stopinjah. Pohodnikov ni bilo videti, niti po celi do Luknje. Le dve dekleti sta nama od daleč pomahali in povedali, da sestopata z Bovškega Gamsovca. Prav zanimiva pot je bila, potok deloma še pod snegom, prav tako jeklenice v zgornjem delu poti. Polno cvetja ob poti, na vrhu pa dva kozoroga, ki se nista dala dosti motiti, pa saj sta bila na svojem.
Vračala sva se mimo bivaka pod Luknjo, last A0 Mojstrana, kjer sva bila oba prvič. Že dolgo sem si želela tega podaljška poti. pa tudi za prav je prišlo, saj sva tako hodila bolj po senci. Vredno na to pot v tem času, če ne dalj, pa vsaj do Luknje
!