Od Bohinja do Trente se je vila moja tri dnevna pot čez Spodnje Bohinjske gore vse do osrčja Julijskih Alp. Počutju primerno sem pohod zastavila kar se da lagodno in bila na koncu prav vesela, da sem le zmogla tako dolgo pot, ki razen nekaj krajših odsekov ni zahtevna, je pa na kamnitem in gruščastem terenu večinoma le treba veliko pozornosti, sploh po dolgih urah hoje, ko je vsak nadaljnji korak manj zanesljiv.
V četrtek, 27.8.2015, sem pričela s hojo na smučišču Vogel - na zgornji postaji sedežnice Orlove Glave (1.682 m). Po že nekaj krat prehojeni poti sem se najprej povzpela na vrh Vogla (1.922 m) in nato preko Konjskega sedla (1.782) do planine Govnjač (1.474 m). Sledil je vzpon na v oblake ovit Mahavšček (2.005 m) in nadaljevanje čez Bogatinsko sedlo (1.804 m) do Doma na Komni (1.520 m). Dolga, a lahkotna pot, ki me vedno znova navduši. Do Vogla sem srečala dva para, nekaj pohodnikov na vrhu Vogla in manjša skupinica pod Konjskim sedlom. Nato pa dolge ure prijetne samote v podečih se oblakih. Za konec topel tuš in dišeča postelja v udobnem Domu na Komni, kjer sem že skoraj kot doma.
Po oznakah bi za pot potrebovala okoli 8 ur. Z veliko krajšimi foto postanki sem hodila 9,5 ur, s štirimi daljšimi pa 11,5 ur.
Naslednji dan sem nadaljevala do Koče pri Triglavskih jezerih (1.685 m) in čez Štapce (1.851 m) na Malo Tičarico, pod V. Tičarico (2.071 m) in Kopico čez Malo Zelnarico (2.320 m) in spust na Prehodavce (2.071 m):
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=2810 Tretji dan sem se povzpela na Kanjavec (2.569 m) in mimo Koče na Doliču (2.151 m) do Trente (600 m):
http://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=1&id=787