Tu je boljše vprašanje, zakaj se pri transkripciji lastnih imen tako selektivno uporabljajo zakonitosti slovenske fonetike. Ker če izhajamo iz tega, da ni nobenih Vratic, pač pa samo Vratca, potem ni niti nobenega Kranja, Tržiča ali Begunj, pač pa le Kran, Tržč in Begne. Mislim, krajevni govor je eno, ampak slovenski standard ima tudi svoje zakonitosti. Zdaj, zakaj se je ponekod uveljavilo ime Vratca, drugje pa Vratica - očitno je šlo za nedoslednost topografov.