Že po "tradiciji", ob prvem sneženju grem na Snežnik, ki nikoli ne razočara. In tudi danes ni. Skoraj do Sviščakov je deževalo. Na Sviščakih je že snežilo. Višje v gozdu prava zimska pravljica z belimi vejami, ki so se pod težo mokrega snega priklanjale do tal. Od konca ceste (obračališča) je začelo pihati. Na sedelcu (kjer so drva) kot ponavadi orkanski veter. Višje med 15 in 20 cm težkega snega, ruševje pa v ivju. Na vrhu pa pravljica, pravi balzam za dušo. Malo pod vrhom sem srečal oskrbnika in njegovo gospo, ki sta se vračala, verjetno ob takem vremenu ni bilo pričakovati v koči kaj dosti obiskovalcev. Ker sem vedel, da bo vidljivost "je enako ali malo večje od nič", fotoaparata nisem vlačil s seboj. Čeprav sem turo opravil državno/uradniško, je bilo zelo lepo.