Cesta na Mangartsko sedlo kopna in lepo prevozna. Že na sedlu je izjemno pihalo.
Smer vzpona po italijanski smeri ponudi repertoar mix razmer, od kopnega, poledenelega, kložastega v nižjemu delu, do globokih sipkih zametov z gazenjem do riti. Snega ni veliko, jeklenice so večinoma zunaj.
Pri izstopu iz prečnice dokončno JZ veter pokaže vso svojo silovitost in v zavesah vrtinči sneg, proti vrhu izgleda le še slabše. Se odločim za sestop, za ceno mučnega upiranja vetru in rezanja v obraz mi vrh ni pomemben.
Dva Avstrijca, ki sta mi sledila, sta obrnila že prej. Poslabšanje vremena terja svoj davek.
Mangart, lepo ga je bilo zopet videti od blizu...