Mangart po ferati via della Vita

matic4, mene pa zanima, če je rdeči bivak Bussettini odprt (ali je zaradi korone morda zaklenjen ?) Razmišljam o podobni turi na Mangart(morda v obratni smeri) z nadaljevanjem čez greben Ponc. Hvala!

Rok.si, mi kako ne možemo iz HR planinariti po SLO, sad u ovo vrijeme, tako hodamo po IT. Sve bivke koje smo prošli imaju naljepnicu da se zbog korone ne smiju koristiti, no otvoreni su i ljudi ih koriste.

Hvala za info, Ivona!

ferrata "via della vita" stalno zaprta, letos planinski vodniki CAI FVG nameravajo koncati/ celo obnoviti še zadnij del, nimam novice da so to že naredili; zarai covid-19 bivaki v celi Italiji ostanejo odprti samo zaradi morebitne nujnosti in ne za bivanje.

Ivona ,zimske opreme ne rabiš.
rok.si, če boš šel v smeri Ponc, ti svetujem da vzameš vrv. Na Vevnica-Strug lahko naletiš na potrgana varovala.

matic4, hvala

Belopeška jezera-ferata Via della Vita-Bivak Tarvisio-Koritniški mali Mangart-Huda Škrbina-Vrh Kozlovke-vrh Planje-Mangart-bivak Nogaro-Belopeška jezera 08.08.2020.

Petak i subota su bili predivni, suho i sunčano pa smo zbog prečenja strmih trava između Hude škrbine i Mangarta odabrali baš subotu za ovu turu. Ferata je i dalje zatvorena no i dalje je ljudi koriste. 2/3 ferate je u jako dobrom stanju. Zadnja 1/3 baš i ne no da se sve lijepo polako proći. Prije izlaska iz melišča prava smjer ferate nastavlja lijevo, no marke postoje i desno, radi se o dosta ispostavljenijoj smjeri pa ko voli da zna. Poslije bivka Tarvisio krećemo prema Koritniškom malom Mangartu. Malo je otežano snalaženje kojim smjerom ići jer marke su izblijedjele no tu i tamo je koji možic pa ide! Pogledi u svakom trenu, od kojih ti dah zastaje, ne nedostaju. Dio s prečenjem strmih trava smo polako prelazili. Do vrha je bilo još malo, naša smjer se nadovezuje na Italijansku pot. Sve u svemu uživali smo u svakom trenutku.

Včeraj sem šel po Via della Vita na MKM. Kot je že Ivona napisala, spodnji del ferate lepo obnovljen, zgoraj vse po starem.
Nekaj sem posnel s kamero na čeladi: Via della Vita

specialna tura, Gregor, še posebej spust

12.9.2020/Ferata Via Della Vita se je rodila v davnih 20.letih,zgradili so jo Italijanski alpini za nadzor današnje meje s Slovenijo.Sprva se je imenovala Vie della mortale(pot smrti) v poznejših letih so jo poimenovali Via della vita(pot življenja).Kaj povedati o tej poti bom citiral najprej nekatere že izrečena mnenja.,,Kako bi najlažje opisal turo?Zahtevno v vseh pomenih besede.Pokaže kako uzpon,pa če je še tako zahteven,nikoli ni konec ture.Na vrhu si šele na pol poti.V časi,kot se izkaže,pa niti na polovici.Vsekakor pa je to tura ki ne sme manjkati nobenemu pravemu gorniku,prav tako se je ne sme sramovati noben alpinist. Vzpon po ferati Via della vita velja za najtežji vzpon v Julijskih alpah,,, Več besed ni potrebno. Zelo zahtevna in naporna zavarovana plezalna pot. Samo za najbolj izkušene in kondicijsko pripravljene.,, Zavarovana plezalna pot Via della vita ali po slovensko “Pot življenja”, najdrznejša in najtežja hribovska “ferata” v Julijskih Alpah, ki se vzpne na Vevnico. Vsi dostopi na goro so težki, a ravno ta je najlepši in ravno to je ohranilo njeno prvobitnost.,,, in najin potek vzpona,,poiskala sva najbolj ugodno varianto za vzpon zaradi sestopa do avta.Štartala sva na Mangatskem sedlu prestopila mejo in se spustila mimo bivaka Nogara proti Belopeškim jezerom,nekje na 1500nv ce odcepi stezica proti koči Zacchi,slediva ji do markirane poti od jezer proti ferati VDV,do tukaj sva naredila dobrih 800metrov spusta in ponovno vzpon proti ferati.Preplazala sva to čudovito spektakularno severno steno Forcella Segherza,2160m-Via ferrata Della Vita prispela do Bivaka Tarvisio Busettini,ki mu pravijo še orlovo gnezdo,verjetno zaradi težkega dostopa do tja, do dobra se spočila pomalcala in sledilo je dooolgo prečenje grebena proti Mangartu.Sam vzpon na mali koritniški mangart je zelo zahteven z veliko naravnih oprijemkov in slabo markirano potjo ,na celotnem prečenju nas čaka divje ob enem čudovito in razgledno nešteto vzponov in spustov ki črpajo iz nas zadnje atome moči.Nadaljevanje poti čez Hudo škrbino,Vrh planje in strme trave naju ni odvrnil od vzpona na Mangart s zadnjo začimbo te ture .Počasi sva sestopila na Mangartsko sedlo,do avta z ogromno dobre volje ča prav sva bila do dobra izmučena ampak zadovoljna in presrečna polna navdušenja nad potekom ture ki je trajala 10h 30m,naneslo je skoraj 30km,,tako je pokazala ura in 1820m vzpona in 1847m spusta.

Lepa tura, edino omenjeno dolgo prečenje grebena do Mangarta se ravno ne bi strinjal, morda prej od Visoke Ponce do Mangrta

Srečno

redbull verjetno nama dvema se je tako zdelo,,ker sva mogla sestopiti s Mangartskega sedla ,kjer sva prestopila mejo okoli 2100nv in spust na 1350nv,,ponoven uzpon po ferati do bivaka Tarvisio in potem nešteto krat gor pa dol,,na koncu sva le zmogla še uzpon na Mangart,lp

Predhodniki so mi prejšnji teden dali idejo za enkratno turo - le da sem jo namenoma izpeljal ob malo bolj nenavadnih časih, da je postala še bolj čarobna, in s potrebnimi prilagoditvami v izogib gnečam

Tako 20:30 odrinem od Belopeških jezer. Kljub temu, da so do vstopa v Via della Vita obnovili rdeče pike, (in ker nisem bil pozoren nanje) vseeno nad ogromnim hudourniškim nanosom spodaj prehitro zavijem v levo. Razen smeha in par minut buljenja v temo ("kam je šla pot") ni težav Do vstopa potem ni problemov z orientacijo, le s strmim šodrom
Ko sem bil tu nazadnje pred 5 leti, je bil vstop v plezalni del "prosto po Prešernu" z resnim prostoplezalnim vložkom, danes pa množica navrtanih skob in seveda jeklenica povsem ponežita karakter ture, tako da je Via della Vita praktično izubila svoj vstopni filter. Najprej težav ni... Glede na video, ki ga je objavil GregorM pred 14 dnevi, te dni aktivno obnavljajo pot - kjer so bile prej ploščice, jih ni več, pripravljeni so sidrni klini in neke kovinske kljuke. Tudi pri predhodnih 10 m so le sidrni klini, ki še čakajo na jeklenico. Višje gori ista zgodba do prve prečke v desno - od tam naprej pot še čaka obnove. Zato tudi tabla spodaj, da pot ni prehodna... Na dveh mestih se pač moraš znajti po svoje.
Pri bivaku sem 0:20...
Zjutraj nadaljujem slabo ure pred vzhodom v prekrasnem ambientu. Kakih 5 min za bivakom so dovolj zaupanja vredne jeklenice pri spustu v prvo škrbino in potem še nekaj časa, do prvih trav... od tam naprej imaš srečo, če "po pomoti" otipaš ostanek markacije ali med kupom kamenja prepoznaš ostanek kakega možica... saj ne da bi bilo težko . globalna orientacija je enostavna - pač slediš zlebu, a v strmem krušljivem terenu ni dobro zaiti v napačni smeri, ker se težave ponavadi hitro pojavijo, ko ne gre več nikamor... ključno mesto je seveda navpičen kamin/zajeda (malo levo od glavnega žleba), ki je opremljena s staro 8mm jeklenico. Pritrdišča še držijo. Če bi bila to prava ferata (in bi se vzpenjal po jeklenici), bi imela v taki geometriji avstrijsko oceno D (zaradi dveh rahlo previsnih delov). A če se s telesom pomakneš precej ven in mesto plezaš prosto, so prehodi precej enostavni (II)... Na M.Koritniškem Mangartu je razgled res noro lep - vsi velikani Julijcev pred tabo, grebenov naokoli v izobilju, stene kar kipijo v nebo, tipično jesensko megleno morje spodaj naredi vse še bolj dramatično.
Greben proti hudi Škrbini je enostaven, praktično sprehod. A spust v škrbino bi bil brez zavarovanega dela (tik za vrhom Hude škrbine se priključimo slovenski poti) kar izziv, jaz bi se vsekakor vsaj enkrat spustil po vrvi.
Od škrbine naprej do Mangarta trave in trave . Tistim, ki jim takile prehodi delajo psihološke težave, predlagam uporabo bajle/kladiva/cepina. Idealno orodje za boljši občutek. Je pa pot vedno dovolj široka za stabilen korak tudi brez tega in ni tako grozno kot zgleda na daleč.

Vrhu Mangarta sem se izognil, ker je bila gneča nepopisna. Že tako je je bilo dovolj do sedla - pot do tja je obupno zlizana. Mene Mangart razen pozimi ne vidi več...
Spust mimo bivaka Nogare lep a dolg. Tu se šele vidi vsa velikost Mangarta (če se nanj oz. na sedlo ne pripelješ z avtomobilom).

Tura presežnikov v vseh pogledih, dobesedno.

Do vstopa še malo po snegu, vmes že nove jeklenice zgornji del pa v remontu-vsa pohvala izvajalcem!
Do Mangrta nič posebnega, z vrha po slovenski, nadaljujem še po via italiana mimo bivaka ter nazaj k jezerom.

po delo strokovnjaka celo renovirana -via ferrata- je sedaj ponovno po dolgemu casu uradno odprta.