Včeraj tretjič na Matajur, a po povsem drugi poti. Tokrat iz italijanske strani
. Začela sva malo nad vasjo Matajur, se usmerila proti koči oz. planini Gosgnach, za katero sicer prej še nisva slišala, nato pa proti Maršinski planini in njenemu jezercu. Potka tam v tem času je vsa poledenela, prav tako je bilo jezerce. Od tam pa sva se usmerila proti sedlu med Veliko Glavo in Matajurjem, tam pa naprej po severo oz.SZ grebenu na vrh Matajurja. Ta greben pa nama je kar zagodel, saj je bila pot kar dobro pokrita s povsem trdim snegom in ledom, tako da je v tem času kar adrenalinska. Nikakor ne tja brez derez, no, tudi ketnice s pazljivostjo zadoščajo.
Vračala pa sva se najprej do koče Dom na Matajure, kjer nama je bila okolica zelo všeč. Okoli koče so bile razporejene tudi klopice, tako da mora biti času, ko je ta odprta, zelo prijazno. Od tu pa sva šla do koče Pelizzo in mimo astronomskega observarija, od koder sva se malo po bližnjicah in manj po cesti, spustila do izhodišča.
Zelo lepa pot, izredno razgledna po celi dolžini. Julijci, s skupino Krna in Kaninska skupina, Jalovec in Mangart, so le del razgleda, potem so tu še Karnijci, Dolomiti, celo Veliki Klek se je videl, pa pogledi do Furlanske nižine, v daljavi pa bleščeče morje. Oba zadovoljna!