Menina iz Gornjega Grada 21.3.2021
Jutranjih -12 v Gornjem Gradu je lepo zasrbelo v prste. Sneg se je osušil in začetni vzpon je bil res težaven. Šel sem čez Borovnico. Spolzke skale in korenine so poskrbele, da je prva ura in pol bila res mučna. Nad 900mnv pa je bilo že lažje, več snega. Tam kjer se priključi pot od Semprimožnika je postalo uhojeno in tako je bilo do doma na Menini. Sonce in brezveterje, pod nogami puhast sneg. Od doma do stolpa na Vivodniku deviška belina in prav vesel sem bil, da danes še nihče ni hodil tam. Sveža oddeja je segala tudi do kolen. Splezam na stolp in malo pofotkam, letos res prava zima! Nazaj grede mimo doma in kapelice še na Špic, spust do roba, od tam še nekaj vpona na Vetrnik in v smukaški preži nazaj v dolino. Sestop je do 900mnv bil poezija, naprej pa katastrofa! Vse kar je zjutraj oteževalo vzpon, se je pri sestopu ponovilo na potenco. K sreči samo enkrat na rit
. Ob pol dvanajstih stopim v Gornji grad in vonj po domačem kuhanju me pospremi do avta. Dobim občutek kot da je na svetu vse vredu, pa je res?
Srečno!