Mrzla gora 4.10.2025
Moj prvi obisk. Je napočil čas
, a se jo lotim z dozo strahospoštovanja. Pod črto, pričakovanja so bila izpolnjena!
Štart 6:30 Ravenska kočna, -3°C. Presenetljivo za eno soboto, takrat še nobenega na parkingu. Gor po Slovenski. Vse do Savinjskega sedla je bilo prijetno frišno. Poleg svežega zraka sem se naužil tudi čudovitega miru. Prve ljudi srečam na Jezerskem sedlu. En je podelal Storžek gor in dol po južnem grebenu in se napotil še brezpotno na Mrzli vrh.
Od Savinjskega sedla naprej dobrodošlo sonce, je pa tu pa tam konkretno potegnil mrzli vetrček. Pred vstopom v skalo pojem ogromen sendvič in akcija
. Po malce zoprni razbiti škrbini, kjer mi je za 20 metrov v šodru nekako uspelo zgrešiti markirano pot, veselo napredujem in uživam ob poprijemanju skale. Roke so povečini zaposlene, skala presenetljivo kompaktna in razčlenjena, gojzar odlično prime; neke hude krušljivosti ne zaznam.
Gledam po starejših objavah, da je v začetnem delu nekaj novih jeklenic, ki jih prej ni bilo. Upam, da so to zadnje in da pot ostane taka, kot je.
Proti vrhu in na vrhu srečal skupno 6 ljudi, vsi po vrsti smo bili danes prvič gor.
Razgledi z Mrzle gore na kuliso Rink so zares dih jemajoči!
No, ko sem ob sestopu v mislih že premleval, da se mi vse skupaj ne zdi nič kaj takega, je gora vendar pokazala svoj značaj. Prvič, sam sestop je veliko bolj zahteven kot vzpon in mislim, da se bodo morebitne težave pokazale predvsem ob sestopu. Res terja veliko koncentracije in predhodnih izkušenj. Je ogromno mest, kjer je 3 točkovna opora nujna. Drugič, ja, pa je vendar vsaj en precej krušljiv odsek. V tistem širokem žlebu se mi je pod nogo odlomila skala velikosti vreče cementa, a se k sreči ni zakotalila dol. Ker je zagruščena, je tam treba še posebej paziti tudi na proženje kamenja. V enem trenutku (odvečne?) sproščenosti sem tudi sam bil kriv enega. Tega ne sme biti in je potrebno biti pozoren, vselej, vedno…
Za nazaj sem ubral ZPP čez Križ. Za obstoj te poti sem izvedel šele pred kratkim in me je zelo prijetno presenetila. Precej vertikalno navita, se vzpenja po zajedi v steni. Tako po spominu se mi zdi, da je ta pot čez Križ bolj zahtevna kot kateri koli odsek na ZPP na Koroško Rinko na zahodni strani od okna naprej. Z eno besedo, krasno!
Od Ledin do izhodišča hitro sestopim Lovski poti, ki je urejena v nulo. Vse pohvale markacistom za izjemno opravljeno delo.