Moj letošnji obisk se je zgodil dva tedna pozneje kot lani, v odličnih vremenskih razmerah, ne tako kot v sredo na Mangartu, ko so vremenarji zatajili. Prijetno sem bil presenečen nad obrezanimi vejami ruševja na Gornjem Okrešlju, ter novimi jeklenicami v stenah Mrzle gore. Drugih sprememb ob poti praktično ni, streha bivaka na Pastircih nezadržno propada, novi Frischauf je vsaj na zunaj tak kot lani ob istem času.
Kot rečeno, brez vetra, megle ali mraza, žal tudi obiskovalcev. Na vrhu uživam v samoti 55 minut, ko se mi pridružita obiskovalca, ki sem ji prehitel na odcepu za Savinjsko sedlo.
Prepričan, da bom v novi koči na Okrešlju spoznal oskrbnika, ter si nekaj privoščil, sem imel opravka s histeričnim gostincem sosednjega lokala, da je zadrževanje na gradbišču strogo prepovedano. No, mokre cunje sem tam že razstavil za sušenje, sam pa sem se usedel v 'varno zavetje' njegovega lokala.
Tako kot zjutraj, se slabe pol urce zadržim tudi na Kamniškem sedlu in izvem, da bodo poslovali le še do naslednjega vikenda.
Po prihodu na Jermanco dobim za brisalcem obvestilo Zavoda za gozdove, da se moje vozilo nahaja izven urejenih prometnih površin.
Ker sem že star, mi tudi ta listek ni pokvaril odlično preživetega dneva v naravi.