Še zadnjič letos sem se odpravil tja gor. Začel sem dokaj pozno (8.15), na poti se mi je kmalu pridružila Danica. Družno sva grizla kolena proti Kredarici, gaz je kar dobra. Siv in spokojen dan je bil, kot bi bil žalosten, ker se poslavlja leto ali pa zato, ker je pred dnevi ob tej poti ugasnilo življenje. Na Kredarici sva si malo odpočila, potem pa zastavila proti vrhu. Zunaj je pihalo, da je veter prenešal sneg okoli koče in po grebenih. Do Malega Triglava je res pošteno vleklo, ampak naprej je bila poezija, skoraj povsem mirno in tako tudi na vrhu (BojanA, škoda, ker nisi vztrajal in šel z nama do vrha). In za nagrado za vzpon se je pričelo jasniti. Sestopala sva skoraj v povsem mirnem vremenu. Na Kredarici se nisem dolgo zadrževal, saj je bilo treba v dolino. Nekaj časa me je pri smučanju spremljala Irena, naprej sem smučal sam do Malega polja, naprej je bilo treba peš. Ker sem pred dnevi ponesrečeno gospo poznal, saj sva se večkrat srečala ravno na tej poti, ji posvečam ta vzpon, vsem Vam, pa Srečno v 2012.