Danes na Triglavu. Tominškova gor, čez Prag dol, obe poti sem prvič prehodil.
Tominškova je vse čas svinjsko strma, tako da brez palic je smrt za kolena. Pa velika hvala za štenge! Plezalni del pa lušten, mestoma kar pravljično lepo razgleden, marsikje ni povsem varovan, je treba kar precejkrat skalo pobožat.
30 m v dolžino x 4 m v širino velik jezik trdega snega na poti vztraja in bo še dolgo. Za prehod je potrebna koncentracija in nič strahu pred višino. Možen pa je tudi varnejši obhod po spodnji strani jezika (kjer zdrs ne bi bil usoden) v kombinaciji z nekaj poplezavanja po okoliških skalcah.
Na splošno pa bi rekel, da kdor se sproščeno počuti nasplošno na Tominškovi, bo tudi preko jezika mirno prešel. Ampak to je samo moje mnenje iz osebne in izkušnje še nekaj pohodnikov, ki sem jih opazoval na tistem mestu.
Sneg vztraja tudi še na Podih in naredi turo pestrejšo.
Ljudi na vrhu srednje veliko, so pa popoldne iz Vrat prihajale cele procesije Hrvatov in Čehov.
Za sestop sem šel čez Prag. Ne preveč zanimiva pot, pa noče in noče je biti konec...