Novembra je tisti mesec kateri je čas za obisk Bambergove k Očaku. Ob prvi resni pošiljki snega. Tedenski veter je naredil dobre razmere. Snega ni malo, a se je prediral le na nekaj mestih. Poznavanje poti je zelo pomembno, pri tem nimam težav. Od ZTP dalje do vrha pa resnična uživancija v res prekrasnih zimskih razmerah. Poljaki so že tri dni na Kredarici in po podatkih z vrha dobim, da so le po več kot treh urah prispeli do Malega Triglava( od doma!). Razmere so resnično ledne! Po pogovoru na Malem Triglavu z gospo, ki je znala angleško ni bilo druge možnosti kot da oddidejo nazaj. Vprašanje koliko bi še potrebovali do samega 2864m in potem vse nazaj. Srečno vsem in previdno, ker spust je bil res težak. Bil je samo led, jeklenice pod njim. Prečko so narobe vzeli, saj v takšnih razmerah poteka 10m nižje. Še dolgo so jih opazovali pri domu, kjer je bil Frenk kar malo nejevoljen. Povratek sem naredil čez Prag, čeprav sem imel morebitni povratek v Krmo zagotovljen z prevozom v Vrata. Razmere še kar vredu, ampak poznavanje te poti mora biti na prvem mestu. Markacije pod snegom. Nižje je bila dobra sledljiva stezica. Vzpon v primerjavi z Bambergovo čez Prag je sigurno zdajle več ur daljši. Sedaj je čez Prag lepo potegnjena sled, tako da težav ne bo če bi se kdo odločil, vendar z izkušnjami.
Poročilo:
http://deyangrm.blogspot.si/2016/11/po-najlepsibambergovi-k-ocaku-131116.html