Zjutraj je na Kredarici pihalo čez 100 km na uro, zato sem se odločil, da grem na vrh mimo Planike (koča je seveda že zaprta) po Gorjanski poti, ki je v zavetju. Večje snežne površine so se začele v konti pod Triglavsko škrbino, sneg se je že po malem talil, a se ni prediral, zaradi majhnega naklona dereze niso bile potrebne. Pot, ki je za moj okus najbolj naravna pot na vrh, je bila kopna, snežišče pod Škrbino tudi ni bil problem, se ga da obiti.
Na vrhu pa Babilon... Čehi, Italijani, nemško govoreči in celo nekaj Slovencev... Po moji oceni je bilo čez cel dan na vrhu med 50 in 100 ljudi. In začuda nič vetra, celo prijetno toplo. Pa božanski razgledi do Savudrije, Velikega Kleka, Kamniških... Povratek po grebenu, ki je, kot so povedali že drugi, popolnoma kopen, z izjemo kratkega zasneženega odseka na grebenu in ledu v vstopni strmini ob Kredarici ni bil nič drugačen kot poleti.
Na osojnih straneh pa je kar nekaj snega, ki je zelo trd, zato je za ture v takšnih območjih zimska oprema zelo priporočljiva!
Pa še to: z grebena med obema Triglavoma je bila stalna kanonada velikih in majhnih kamnov, ki pa k sreči niso padali v območju Gorjanske poti. Glasno govorjenje nekaterih osebkov z istega grebena se je slišalo do Planike.