Na današnjo 116. obletnico postavitve Aljaževa stolpa se je spodobilo pristopiti na vrh. Začel sem v Zadnjici, potem pa na Luknjo in Čez Plemenice na Vrh. Bilo je nekaj megle, vetra in višje nekaj mokrih skal, sicer pa čudovit vzpon, še tiste značilne poletne vročine ni bilo nikjer
. Do vrha nisem srečal nobenega, gor sta bili dve manjši skupini. Sestopil sem na Planiko in v kuhinji malo poklepatal s prijazno oskrbnico (tako klavrne sezone menda še ni bilo tam gor), potem pa pot pod noge in proti Doliču. Tam je bila taka megla, da koče sploh nisem videl
, tako sem šel kar mimo in spodaj zavil na Kanjavčeve police, saj se mi še ni hotelo v dolino. Pot brez posebnosti. V slabi urici sem že kramljal z prijazno mlado oskrbniško ekipo, se zadržal toliko časa, da je pričelo rahlo deževati, potem pa na hitro dol v Zadnjico. Ena najbolj samotnih poletnih tur zadnjih let v teh koncih.