Nov bivak pod Skuto v fotozgodbi

Kot najbrž nihče drug, tudi sam nisem navdušen nad smetmi v bivakih, pa vendar se ta zadeva lahko precej preprosto reši tako, da kasnejši obiskovalci vzamemo kako ostalo pločevinko ali vrečko od juhe, jo damo med svoje smeti ter odnesemo v dolino.
Seveda človeka malce razjezi, ko nekdo ne pospravi za sabo, mislim pa, da so takšni primeri precej redki. Včasih se zgodi tudi nasprotno, večkrat kdo pusti za ostale kako vrečko kave, čokolado, v hladnejših mesecih kak šnopček...
Zame so večji problem bolhe in uši, s katerimi si hočeš nočeš moraš deliti deževno noč in jo zaradi tega bolj malo prespiš

Ejga,kolk ste pa zravn dal?

Ob lepem vremenu ni nobene potrebe, da se hrani v bivaku in s tem smeti.Drugo je, če je zunaj hud veter in mraz.Bilo bi tudi olikano, da se čevlji pustijo zunaj, kadar vreme to dopušča, ker je že sedaj pod povsem rjav od zemlje.

Ja pa kaj še. Eno so objestneži, ki tacajo s čevlji po stenah. Kar pa se sezuvanja tiče, pa - bodimo realni. Kot se v kočah ne, se tudi v bivakih ne.

Planinske koče imajo tla večinoma iz keramike, ta bivak pa je v celoti narejen iz macesnovega lesa.Kot drugo pa se v tem bivaku za nekaj metrov nima kaj hoditi z gojzarji.Če se že stopi noter ob slabem vremenu, se čevlje pusti ob vhodu.Dajte se naučiti nekega reda, drugače je brez pomena hoditi po gorah in se iz njih kaj naučiti.Goram in stvarstvu vladajo pravila, bolj se jih boste držali v samem sebi, bližje boste nebu.
Nasploh pa se je treba zavedati, da vgrajeni material v gorah ne pomeni isto kot v dolini.Doma lahko gremo v Bauhaus, kupimo in enostavno zamenjamo, kaj pa tam nad 2000m ?.

Viharnik, mi bomo rabili še kar nekaj let, da bomo kulturo in redoljubnost dvignili eno stopničko više - huliganstvo in zanikrnost pa znižali za eno stopničko.

hja, no. Ko nas na poti ulovi nevihta, grmenje,strele in je kak bivak v bližini bomo, vsaj jaz, pohitel do njega, mogoče zadihan, zbegan, in vstopil not. Prvo to.(sezuvanje ni prioriteta v takih primerih) Šele nato bom začel konzumirati okolico, pogoje, pravila, napisana in nenapisana.
Bivak naj bo služil svojemu namenu. In iz materialov, ki so dovolj trpežni, da bodo služili več desetletij uporabe.
Oblika bivaka pride šele na zadnje mesto. Mogoče, ko mine nevihta in je čas za pametovanja

Ruzowski, tvoji razlogi so čisto razumljivi, človeški. V tvojih razlogih občutja gornika pa ne vidim opravičila za odtise čevljev na steni bivaka. To je pa odraz primitivizma in hudobije.

lino, seveda, absolutno. To sem pozabil napisat. Primitivizen, hudobija, jaz bi uporabil še kako hujšo besedo.

Sploh nočem vedeti kaj bo pozimi, ko bodo hodili noter z derezami.

Članek o novem bivaku tudi na strani dezeen magazina
http://www.dezeen.com/2015/09/08/slovenian-mountain-cabin-ofis-harvard-students-shelters-climbers-extreme-weather-alps/

Sedaj pa le glejte, da ga boste čuvali kot punčico v očesu.

Prebral sem vse komentarje o bivaku in duši; npr. asketski, od znotraj ne kaj dosti več kot streha nad glavo in zavetje pred vetrom in mrazom; o kolonski vodi in After shave ter cedilu za testenine in podobne. Bivak bo imel dušo takoj, ko bo zunaj vsaj -10 in bo veter tulil okoli voglov, megla pa takšna, da ne boste niti pomislili, da bi šli domov ! Zagotovo bivak dobi dušo, ko se vanj novembra nabije 30 ljudi, ki med smehom in dremanjem preživi noč. Svojsko dušo dobi bivak, ko čakaš v njej reševalce, da prineso prijatelja, ki je prejšnji dan zdrsel v smrt in se nikoli več ne bomo skupaj smejali.Takrat dobi bivak tako veliko dušo kot balon, ki je pred leti padel na Barju.
Dušo so imeli tisti, ki so si zamislili in izpeljali postavitev bivaka. In duše niso imeli tisti, ki so preprečili prvo postavitev. Tudi, ko bivaka ni več; razen pločevine in prhlih desk je duša še tam.
(o bivaku pod Ojstrico, ki ga ni več)

Ah, no ja ...

Se da pojasniti Samok: "Ah, no ja ..." ?