Ojstrc (Hochobir 2139m ) Avstrija

Meseca maja je pa Obir že brez snega, nekaj majhnih flikic ga je še ob poti proti vrhu, kako je iz smeri Šajdne - verjetno enako, sama sva štartala iz Obirskega, od gostilne Kovač, žive duše ni bilo na tej poti do doma, ki je začuda sameval, tudi ob povratku z vrha smo bili pri domu 4 gostje, čeprav je bilo na parkirišču kar precej avtomobilov, ne morem razumeti zakaj, pri nas je vedno gneča pri kočah ... je morda koča na slabem glasu?
Čudovit dopoldan, po 12 uri pa so oblaki pričeli svoj ples.
LP!

Ker pot na Ojstrc -Hohobir od Šajde in tudi od koče pri Eisenkappler hutte že poznam od prej, sem se tokrat lotil obiskati to goro od severa preko Malega Obirja.Dostop vodi preko Borovelj,Šmarjete v Rožu do vasice Borovnice za katero sem zavil desno na izhodišče v višini okoli 800m.V križišču na manjši jasi sem se obrnil desno na jug in šel po gozdni cesti po kateri je promet prepovedan.Cesta se v nešteto okljukih dvigne do višine 1580m kjer je na koncu manjša koča.Malo pred kočo sem srečal gozdarje ,ki so s super strojem obdelovali debla kot zobotrebce in zasedali celo cesto.Bili so tudi edini ,ki sem jih srečal na turi.Za kočo na koncu ceste sem se povzpel na ozek travnat greben in po njem šel vse do vrha Malega Obirja 1948m.Z Malega Obirja sem se spustil na planino Jagouc na višino okoli 1700m in nato zagrizel v strmo markirano a nezavarovano pot ,ki vodi na Ojstrc oz Hochobir.Sestopil sem proti Kapelski koči in tik pred njo zavil levo v dolino Podkanjskega potoka in po cesti do izhodišča.Na koncu se je nabralo za okoli 1600m vzpona in seveda ravno toliko sestopa kar sem imel kar dovolj, še posebno ker je bilo dosti hoje po cesti.Srečno v hribih !

Vceraj, pred Romanino nocno izmeno sva na hitro skocila,na Obir.Pot sva ,kot v vecini primerov izbrala s Sajde. Na odprtih mestih,je bila ,zaradi goloseka steza mokra, drugace brez posebnosti. Si je pa vceraj kar nekaj pohodnikov izbralo za svoj cilj Obir. Lp.

Koliko ima kaj snega?

S sedla Šajda na vrh. Spodaj megleno, zgoraj jasno, snega praktično ni. Cesta Borovlje - Sele-Cerkev je zaprta.

29.12.2012 sem bil spt na Velikanu. Tokrat se m jo udaril iz sedla Šajda gor. Fantastičen dan, razglede fenomenalen, vidiljivost daleč naokrog, spodaj pa so bili nekateri v megli - beri Celovec in Ljubljanska kotlina. Pot je bila večinoma zasnežena, proti vrhu tudi do pol metra in več napihanega snega. Tako, da sem se malo nagazil na posameznih odsekih. Razgled iz vrha pa nepozaben. Srečal dva turna smučarja, so pa zatajile kavke, ki jih ni bilo na malco.

Start s sedla Šajda. Ojstrc ponuja enkraten razgled z vrha. Sploh v sončnem vremenu kot je bil danes

Kokta,smo se mogoče mi srečali na poti tam okrog ene ure in potem še na vrhu in tudi malo pokramljali?Res je bil čudovit dan,o razgledih pa,da ne govorim.

Zdravo Mandala...mislim da nisem bil "taprav" ...Vseeno lep pozdrav in varen korak.

Danes iz sedla Šajde na Obir, pot je v dobrem stanju, proti vrhu, se še lahko hodi po snegu, lahko pa se mu tudi izognemo. Lp.

V petek na Velikanu iz smeri Sedlo Šajda. Pot je kopna z prekrasnimi razgledi na Košuto in KSA, z vrha pa je razgled še veličastnejši. Gor je prišel tudi eden bosonogec, ki je omenjeno pot prehodil bos, zgleda je to prihodnost hoje po takšnih planinskih poteh kot je ta. Na vrhu kavke jedo z roke. Lepa tura in soliden razgled, ki ga omejuje termika v zraku.

Danes na Obirju. Izhodišče parkirišče pod Podkanjskim slapom na višini vsega 510 metrov, kar je turo naredilo precej naporno. Nato smo se na vrh povzpeli po severnem grebenu z Jagovčeve planine. Pot je dobro (čeprav neuradno) markirana, je pa strma in nezavarovana. Zlasti kočljiv je spodnji del, ko gre pot silno strmo navzgor po ruševju in vse skupaj kar krepko drsi. Na srečo si lahko pomagamo z močnimi koreninami rušja. Zgoraj je mnogo lepše, pridemo v skalnat svet, kjer nas čaka nekaj zelo prijetne telovadbe do vrha. Sestopili smo po markirani poti čez razpotje nad Kapelsko kočo. Vsekakor zelo lepa tura po ne ravno pogosto obiskanih krajih (no, na vrhu pa seveda čaka množica ;-) ).
Vreme kar v redu, spodaj megla, nato pa so se izmenjevali jasnina in oblaki (na žalost na samem vrhu predvsem slednji). Snega ni bilo na poti čisto nič, kar je v trenutnih razmerah vsekakor dobro vedeti.
V glavnem, to pot vsem, ki nimajo prevelikih težav s strmim ruševjem in šodrom, toplo priporočam.

Danes sva se odločila za Obir, začela sva na Šajdi, mimo Kacmunovega križa na vrh. Sestopila sva mimo koče, pojedla kosilo, nato pa preko Obirske planine nazaj na Šajdo. Hoja na krožni poti je hitro minila v lepih jesenskih barvah in soncu.

Tudi mi včeraj na Obiru, štartali od koče, vreme super kakor tudi razgledi.

Moj pogled se je že večkrat ustavil na gorah severno od naše meje. Na vzhodu precej izstopa gorska vzpetina na kateri kraljuje vrh Ojstrc. Tapravo vreme je naju z ženo zvabilo da si ta predel ogledava od blizu. Zraven sva vzela še najmlajšega sina, saj mu letos veselje do gora kar noče pojenjati.
Po ovinkasti in razvlečeni cesti smo se prek Pavličevega sedla odpeljali do sedla Šajda. V za ta čas seveda previsokih temperaturah smo odpešačili po lepi gozdni poti, ki poteka v senci dreves vse nekje do 1800 metrov nad morjem. Pot se enakomerno vzpenja in nikjer ni prestrma. Nad gozdno mejo smo že začutili veter, ki se je proti vrhu še krepil, a ni bil prehud. Na vrhu precej ljudi, predvsem Avstrijcev, a tudi nekaj Slovencev. Večinoma so posedali v zavetrju na vzhodni strani gore. Razgledi solidni, vendar precej bolj megleni kot jih je imel "stankoju" pred nekaj dnevi.
Ja tudi lepe jesenske barve so še.

Neuspešen naskok na Obir danes. Iz Železne kaple do koče ne bo šlo brez krpelj, pa tudi polno polomljenega drevja, zameti, nevarnost plazov, snega čez pas, v glavnem neprehodno. Če imate namen priti na vrh se obvezno odpravite iz Šajde. Iz Železne kaple ali Suhe, pa raje ne ker boste prekleli vse po spisku.

V nedeljeo 25. 5. sva se s Kurnikovega sedla povzpela na Obir. Sprva peš po asfaltni cesti do Eisenkappler Hütte, nato dalje proti vrhu, ki je bil večinoma v megli. Snega na poti praktično ni, le tik pod vrhom so še bele flike. Razgledov z vrha žal ni bilo, tudi naši vrhovi so bili v megli, vseeno pa je bilo veliko obiska na gori, ki se mi zdi primerna za začetek poletne sezone, ko je še marsikje sneg.

Ali obstaja pešpot od sedla Šajda do Železne kaple?

Obir je kopen in cvetoč. Cveti od zgoraj navzdol po letnih časih, od alpskih zvončkov in telohov do murke, pogačic in kranjskih lilij. Nekaj bolj cvetnih utrinkov, otiv najbrž ne bo hud. Sicer pa krožna pot Šajda-vrh-koča-Šajda brez posebnosti.

Lidija res sem vesel,
da cvetoči Obir te je prevzel.
Cvetje vedno poskrbi,
da gora še bolj zažari.
To sigurno danes si doživela,
ko s pogledi goro in cvetje si objela.